Za nami je prva, konstitutivna seja novega, 10. sklica državnega zbora, v katerem so sedeži razdeljeni md 7 strank na način, da noben politični blok nima jasne in trdne večine.
Mi pa smo se poigrali in pogledali, kako bi na podlagi rezultatov 22. marca zgledali regionalni parlamenti – če bi torej volitve izvedli po tradicionalnih slovenskih pokrajinah – Kranjski, Štajerski, Koroški, Primorski, Prekmurju in Ljubljani z okolico.
Zaradi precejšne centraliziranosti Slovenije in neuspelih poizkusov nastanka regij in njeni zakonodajnih teles po vzoru držav kot so Španija, Italija, nam bližnja Avstrija, Nemčija, je regionalna samouprava samo mrtva črka na papirju. Kolikor se le da, jo uresničujejo župani, ki pa so razbiti v 212 občin, kar otežuje enoten nastop.
Spričo nedavnih in prejšnjih parlamentarnih volitev pa se postavlja vprašanje … kakšen bi bili rezultati, v kolikor bi bila Slovenija po vzoru Avstrije, ki nam je kulturni in politični zgled, razdeljena na 6 regionalnih enot ( Prekmurje, Koroška, Primorska, Štajerska, Kranjska in po vzoru Dunaja še Avtonomno mesto Ljubljana z okolico), ki bi imele določeno finančno, infrastrukturno, davčno avtonomijo, kako bi izgledali parlamenti, katera stranka bi »vodila kolo », v kateri deželi in kakšen vzpon ali padec bi doživela glede na leto 2022.
Na podlagi izračunov rezultatov iz volilnih okrajev, ki bi te regije tvorili, smo dobili sledeče rezultate. Poudariti je potrebno da bi se temu primerno skrčilo število občin, regionalne koalicije pa bile dosti manj ideološke in v skladu s sentimentom aut-aut.
Primorska (220.000 volilnih upravičencev, 30 poslancev + 1 predstavnik italijanske manjšine)
Dežela bi zajemala celotno volilno enoto Postojna in okraj Idrija, od Kopra in Nove Gorice do območji nekdanje Rapalske meje, prestolnica pa bila ali Koper ali Nova Gorica.
Leta 2022 bi bila udeležba 69,8 % ( okoli 155.000 glasov). Svoboda bi suvereno zmagala z 38,2 % (15 sedežev), SDS bi dobila 19,4 % (8 sedežev), SD 7,4 % (3 sedeže), NSi (+SLS+Fokus) 6,6 % (2 sedeža), Levica (+ Vesna) pa 4,6 % (2 sedeža). Skupaj z manjšinskim poslancem italijanske bi levi sredini zadostovalo za udobno večino.
Leta 2026 bi bila udeležba 68,3 % (okoli 152.000 glasov), v levi trdnjavi pa bi levica zabeležila močan padec, saj bi Svoboda padla na 34 % (11), SDS bi skočil na 22,6 odstotka (8), NSi trojček (NSi+SLS+Fokus) na 9,1 % (3), SD rahlo padel na 7,3 % (2), Levica+Vesna zrasla na 6 % (2), Demokrati bi kot novinec osvojili 5,6 % (2), Resni.ca pa 4,8 % (2).
Svoboda bi še vedno vodila, a izgubila bi 3–4 sedeže, zaradi česar bi bili odvisni od dobre volje manjšinca ali pa bi mogli iskati podporo Demokratov ali Resni.ca.
Prekmurje (71.000 volilnih upravičencev, 20 poslancev + 1 madžarski predstavnik)
Pokrajina bi nastala na območju vzhodno od reke Mure, sestavljali pa bi jo lendavski okraj ter dva murskosoboška okraja, kjer bi se tudi nahajal sedež.
Navkljub relativno podeželskemu območju bi že leta 2022 ob 62,5 % udeležbi (okoli 44.000 glasov) zmagala Svoboda s 30,6 % (8), sledili pa bi SDS z 26,2% (6) , SD z 11 % (3), NSi z 6,6 % (2) ter nekdanjo gibanje Povežimo Slovenijo z 4,3 odstotka (1), Svoboda in SD pa bi z ali brez manjšinca imeli tesno večino.
Leta 2026 pa bi bila situacija ob skoraj isti udeležbi (okoli 62 %) precej drugačna saj bi Svoboda osvojila 32 % (7), SD pa 7 % (2), kar bi pomenilo, da bi SDS s 27 % (6), NSi z 9 % (2), Demokrati s 6 % (2) in Resni.ca s 5 % (1) verjetno sestavili ali manjšinsko ali večinsko regionalno vlado. Levica bi obakrat osvojila 3 % in nobenega poslanca.
Koroška (59.000 volilnih upravičencev, 15 poslancev)
Najmanjšo regijo Koroško bi sestavljali okraji Radlje, Ravne in Slovenj Gradec, ki bi bil verjetno tudi glavno mesto.
Volilna udeležba bi bila 2022 in 2026 enako visoka (okoli 72 % ali 42.000) glasov), a bi se ponovil scenarij iz Prekmurja, saj bi 2022 Svoboda (32 % in 6 sedežev) in SD ( 11 % in 2 sedeža) lahko sestavili vlado (SDS bi dobila 26 %, NSi pa 6%),
leta 2026 pa bi Svoboda osvojila enako število glasov, SD pa bi padel na vsega 6 % (1 sedež), kar pomeni da bi regionalno vodstvo prevzel četverček SDS (28 % (5) -NSi(8 % (1)- Demokrati (7 % (1)- Resni.ca (4 %(1). Tudi tukaj bi Levica s 3 % izvisela.
Štajerska (590.000 volilnih upravičencev, 60 poslancev)
Štajerska bi bila največja in tudi verjetno najbolj konservativna in raznolika, saj bi med drugim obsegala Maribor (verjetno prestolnico, čeprav lahko da bi bilo prestolnic več), Ptuj, Celje, Sevnico, Brežice, Laško in Zasavje.
Že leta 2022 bi šlo ob okoli 68 % udeležbi (okoli 404.000 glasov) zelo tesno, Svoboda bi sicer suvereno slavila z 32 % (26), a bi od levih strank v deželni zbor prišel le še SD s 6 % (5), kar bi bilo dovolj za tesno večino, medtem ko bi pomladni trojček SDS s 26 % (21) -NSi s 6% (5) in Povežimo s 4%(3) tvoril trdno opozicijo.
Leta 2026 bi sledil »desni val«, saj bi ob tako rekoč enaki volilni udeležbi programsko desni trojček SDS 31% (21), NSi s partnerjema 8% (6), Demokrati 6 % (4) osvojil isto število glasov v deželnem zboru kot prej Svoboda in SD, hrbet bi jim z okoli 5 % in 4 sedeži krila tudi Resni.ca. Koalicija na državnem nivoju Svoboda s 26 % (17), SD s 7 % (5) in Levica+Vesna (4 % (3) pa bi bila močno poražena, s čimer bi bila Štajerska pokazatelj nove politične klime v državi.
Avtonomno mesto Ljubljana (255.000 volilnih upravičencev, 45 poslancev)
A še večji obrat bi se zgodil v Ljubljani, ki bi precej razširjena obsegala vse ljubljanske okraje razen Ljubljana Vič- Rudnik 1.
Leta 2022 bi ob 73 % udeležbi (okoli 188.000 glasov) levica osvojila kar 33 sedežev in sicer v koaliciji Svoboda 39% (23) – Levica 7 % (4) in SD 6% (4) ter nekdanji LMŠ 4 % (2) proti močno povoženi desnici v sestavi SDS 16 % (9) in NSi 5 %(3).
A leta 2026 bi ob malenkost nižji volilni udeležbi (71 % in okoli 179.000 glasov) sledil zelo boleč udarec za levico, morda celo bolj boleč od nezmožnosti sestave vlade v Prekmurju in na Koroškem, saj bi vladajoča koalicija zbrala vsega 25 sedežev, pri čemer bi Svoboda padla na 31 % in 16 sedežev, SD bi zadržal 6 % in 3 sedeže, Levica pa bi z Vesno sicer dobila okoli 11 % in 6 sedežev a bi zaradi neuvrstitve Preroda in Piratov (oboji bi dobili po 3,5-3,8 %) v mestni svet opozicija SDS 20 % (10) – NSi 7% (4) – Demokrati 6 %(3) – Resni.ca 5 % (3) doživela občutno okrepitev.
Kranjska (480.000 volilnih upravičencev, 50 poslancev)
Kranjska, ki bi jo sestavljala Gorenjska, Dolenjska in Notranjska (morda bi bilo sedežev institucij več) bi spričo razkritega romskega nasilja in problematike ter visoke udeležbe v tradicionalno desnih okrajih doživela preobrat v še večji meri kot Štajerska.
Leta 2022 bi ob 73 % udeležbi (355.000 glasov) predvidena koalicija Svoboda 33 % (20)-SD 5 % (3) – Levica 4% (3) – nekdanji LMŠ 4%(3) pobrali solidno večino.
Vendar pa bi tudi mačehovski odnos države do prebivalcev regije in burni dogodki v povezavi predvsem z romsko problematiko na jugu regije leta 2026 prinesli kar 75 % udeležbo (370.000 glasov) in zmago desnega bloka z Resni.ca in sicer SDS 29 % (17), NSi kar 10 % (6), Demokrati 6 % (4) in Resni.ca 5 % (3), medtem ko bi denimo Prerod za las ostal zunaj, kar bi pomenilo, da bi Svoboda dobila 25 % (14), SD 5 % (3), Levica z Vesno pa slabih 5 % (3), kar bi ponovno vodilo v vzpostavitev stabilne desnosredinske regionalne vlade.
Kaj to pomeni?
Seveda je vse skupaj zgolj teoretski prikaz glede na parlamentarne volitve, saj bi bili kandidati za regionalne parlamente drugačni, udeležba pa verjetno (ali pa tudi ne) nižja. A to ne spremeni naslednjih dejstev.
Prvič, tudi v t. i levih trdnjavah kot so ljubljanski okraji ali Primorska je levica letos doživela nov udarec in drugič, da bi bilo o takšni ureditvi tudi zaradi lažjega in bolj transparentnega in smiselno razdeljenega predstavništva dobro razmisliti, saj če bi imeli na državni ravni recimo levo vlado z močno večino, bi v nekaterih regijah stvari vseeno bile bolj uravnotežene.
To bi prispevalo k pomiritvi duhov, manjši ideološki polarizaciji in preko regionalnih predstavnikov nacionalno vlado spomnilo, da so tudi oni deležniki v posameznih zgodbah.
Komentirajo lahko naročniki