Kanadski zdravniki Slovence svarijo pred uzakonitvijo asistiranega samomora: Prihaja do zlorab in pritiska na starejše, naj predčasno končajo življenje

Kanadski zdravniki so se na slovenske kolege obrnili s pismom, v katerem predstavljajo posledice, ki jih je uzakonitev evtanazije prinesla v Kanado. Bolniki so pod pritiskom, da se evtanazirajo, dostopnost drugih zdravstvenih storitev se je zmanjšala, zdravniki se soočajo s pritiski, če želijo uveljavljati ugovor vesti.

Pogosto prihaja do zlorab, ki ostajajo neraziskane, smrt se ponuja kot realna in najbolj dostopna oblika zdravstvene oskrbe. Njihove navedbe potrjujejo tudi statistika in konkretne zgodbe.

»Želimo vas posvariti glede legalizacije asistirane usmrtitve, glede na naše izkušnje v Kanadi,« pismo slovenskim zdravnikom in medicinskim delavcem začenjajo kanadski zdravniki, zbrani v organizaciji Kanadski zdravniki za življenje.

»Kar se je v Kanadi začelo kot zelo omejen ukrep za terminalno bolne odrasle, se je hitro razširilo tudi na tiste s kroničnimi boleznimi, invalidnostmi, in celo duševnimi stiskami.« Samo nekaj let je trajalo, da se je pravni okvir nepremišljeno sprostil. »Čeprav prihaja do mnogih primerov zločinskih neskladnosti z zakonodajo, se teh zlorab ne preiskuje ali preganja.«

Kanada sicer velja za državo, kjer je stopnja korupcije nizka in zaupanje v pravno državo visoko, a kot opozarjajo kanadski zdravniki, so zlorabe pogoste in neraziskane, s čimer odgovarjajo zagovornikom zakona, ki pravijo, da v tujini ne prihaja do zlorab.

Kot posledica, tako kanadski zdravniki, prihaja do »erozije zaupanja v odnosu med zdravnikom in bolnikom. Celo varovalke, tako zakonske kot etične, ki so v začetku obstajale za zaščito ranljivih pacientov, so bile razrahljane.«

Konec razvoja paliativne oskrbe

Jasno opozarjajo tudi, da je ne le razvoj paliativne oskrbe po uvedbi evtanazije povsem zastal, pač pa se slabša celo dostop do osnovnih zdravstvenih storitev. »Smrt se zdaj predstavlja kot oblika zdravljenja. Vse prepogosto je evtanazija bistveno lažje dosegljiva kot socialna podpora, paliativna oskrba ali celo osnovna zdravstvena oskrba.« Da je tudi ugovor vesti pogosto prazna črka na papirju še dodajajo zdravniki, ki opozarjajo, da se »zdravniki, ki uveljavljajo ugovor vesti in v postopkih evtanazije ne sodelujejo, soočajo s pravnimi in profesionalnimi pritiski.«

Evtanazija kot izhod iz revščine

Še huje je pri ranljivih družbenih skupinah, na katere je legalizacija asistiranega samomora in evtanazije povzročila družbeni pritisk. »Ostareli, ljudje s kroničnimi boleznimi, invalidi in ljudje, ki živijo v revščini doživljajo pritisk, naj predčasno zaključijo svoje življenje.« Ob tem dodajajo, da slednje ni niti sočutno, kaj šele napredno. »Bolniki sporočajo, da sobivajo signale, da je njihov nadaljnji obstoj predstavlja breme za njihove družine in zdravstveni sistem, kar predstavlja subtilen ali implicitni pritisk v izbiro asistiranega samomora.«

S tem, ko je evtanazija postala vodilna izbira pacientov, so kadrovski in finančni viri preusmerjeni stran od paliativne oskrbe. »Osredotočenost na ponujanje smrti kot rešitve je zmanjšala investicije v oblike zdravljenja, ki lajšajo bolečine, storitve s področja duševnega zdravja, razvoj novih tehnologij in socialnih storitev,« so še jasni kanadski zdravniki, kar bolnikom, ki želijo živeti z dostojanstvom do naravne smrti »jemlje realne alternative evtanaziji in podporo.«

Sprva omejen dostop vse bolj razširjen

Kar je bilo na začetku mišljeno kot zelo omejen izhod za bolnike, ki doživljajo neznosno bolečino v terminalni fazi svoje bolezni, se je »razširilo na vse več demografskih skupin, tudi takšnih, katerih smrt in razumno napovedljiva v kratkem.« Slednje vključuje vse kronične bolezni, ljudi s kroničnimi bolečinami in envrrološkimi motnjami, v letu 2027 pa je predvidena razširitev tudi na duševne bolnike, katerih duševna bolezen je edino bolezensko stanje, še zapišejo kanadski zdravniki, ki zaključijo: »Pozivamo vas, da razmislite o teh posledicah in se previdno izognete uzakonitvi evtanazije v Sloveniji.«