Državna volilna komisija (DVK) je na ponedeljkovi seji uradno potrdila izid referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in hkrati zavrgla vse prejete ugovore, tako združenja Srebrna nit kot več posameznikov, med njimi Bogdana Biščaka. Ključni razlogi so bili nepristojnost za presojo domnevnih nepravilnosti v kampanji in prepozno vložene vloge.
Predsednik DVK Peter Golob je poudaril, da komisija lahko presoja izključno nepravilnosti pri delu volilnih organov, ne pa dogajanja v kampanji ali vprašanj financiranja. Čeprav drugi odstavek 51. člena zakona omenja tudi nepravilnosti v kampanji, DVK vztraja, da teh pristojnosti nima. Ugovor Srebrne niti je bil dodatno zavrnjen tudi zato, ker ga lahko vloži le posamezen volivec.
Medtem v Srebrni niti trdijo, da sta Katoliška cerkev in zdravniške organizacije vodili kampanjo brez registracije, kar zakon izrecno prepoveduje. Poleg tega naj bi nasprotniki zakona širili neresnice o vsebini, s čimer naj bi vplivali na rezultat. Zahtevali so razveljavitev referenduma in ponovno glasovanje.
Na drugi strani pobudniki referenduma, Aleš Primc in Metka Zevnik, odločitev DVK vidita kot potrditev “čiste zmage ljudi”. Opozarjajo, da poskusi razveljavitve rezultata ogrožajo demokratični proces.
Izid referenduma tako ostaja, proti zakonu 53,44 %, za 46,56 %. Razprava pa se seli na vrhovno sodišče, kamor bo Biščak v 15 dneh vložil tožbo.
Čeprav je DVK zaprla proceduralni del zgodbe, se politično in družbeno vprašanje šele zares odpira, med pravnimi interpretacijami, različnimi dojemanji poštenosti kampanje in občutljivo tematiko končanja življenja v slovenski družbi.
Tudi pravna pot še ni končana, saj volivec Bogdan Biščak napoveduje pritožbo na Vrhovno sodišče.
Komentirajo lahko naročniki