Evropska komisija je sprožila najostrejši doslej ukrep proti omrežju X, a Elon Musk se je odzval v svojem slogu, z ostrimi, provokativnimi in povsem nefiltriranimi serijami objav. Ko je EK prejšnji teden X kaznovala s 120 milijoni evrov zaradi kršitev akta o digitalnih storitvah, se je razvnela politično-tehnološka bitka, ki jo je Musk, povsem odkrito, razglasil za boj za svobodo govora.
Komisija X očita »zavajajočo zasnovo« modrih kljukic, pomanjkanje transparentnosti oglasnega repozitorija in nezagotavljanje dostopa do javnih podatkov raziskovalcem. Toda v Silicijevi dolini in Washingtonu to vidijo drugače: kot poskus EU, da disciplinira ameriške platforme in s tem Ameriko samo.
Muskovi tviti iz zadnjih dveh dni so postali viralni, predvsem zaradi njihove neposrednosti, ki je že dolgo njegov zaščitni znak. Najprej je jezno zapisal, da je odločitev EK »bull***«, nato pa stopnjeval: »EU je treba razpustiti in državam vrniti suverenost, preden birokracija zaduši Evropo.« V naslednjih objavah je Unijo primerjal z nacistično Nemčijo in jo označil za »tiransko neizvoljeno birokracijo«. Mnogim šok, za njega še en večer v njegovi domači pisarni.
The EU should be abolished and sovereignty returned to individual countries, so that governments can better represent their people
— Elon Musk (@elonmusk) December 6, 2025
Vzporedno je X v nedeljo ukinil oglaševalski račun Evropske komisije. Produktni vodja Nikita Bier je Bruselj obtožil, da je v objavi o kazni uporabil zvijačo, zaradi katere je delovala kot video, s čimer naj bi »umetno povečevala doseg«. Bruselj vztraja, da je uporabljal zgolj standardna orodja platforme.
Na drugi strani Atlantika so kritike Komisije še ostrejše. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je dejal, da je kazen »napad evropskih vlad na vse ameriške tehnološke platforme in ameriški narod«, podpredsednik JD Vance pa opozoril, da bi EU morala podpirati svobodo govora »namesto napadanja ameriških podjetij zaradi nesmislov«.
V Evropi se zdi odziv bolj zadržan, a pod površjem vre. Komisija vztraja, da gre za varovanje uporabnikov in transparentnosti, a mnogi se sprašujejo, ali EU s takšnimi ukrepi ne kaže prav tiste togosti in prekomerne regulacije, ki je pogosto vir kritik. Pri Musku je jasno: birokratske prijeme razume kot poskus omejevanja svobodne debate, ki jo X, po njegovem, omogoča kot nobena druga platforma.
Čeprav se lahko kdo zgraža nad intenzivnostjo njegovih primerjav, pa je realnost taka. Musk je postal globalni megafon, ki si ga Bruselj ne more privoščiti ignorirati. Evropa je sprožila prvo veliko kazen pod DSA, a videti je, da se je znašla sredi boja z enim najvplivnejših tehnoloških titanov, ki ni pripravljen popustiti.
Muskovi zapisi so ostri, provokativni in za mnoge pretirani, a prav zato zadenejo bistvo, ki ga evropska birokracija tako zelo ne želi slišati. Bruselj je besen, ker ve, da Musk razkriva nekaj, česar se EU najbolj boji. Da bodo ljudje ravno preko družbenih omrežji videli in spregledali maloumno, škodljivo politiko EU, ki je na področju eko ludizma, migracij, LGBT vsiljevanja in še bi lahko naštevali popolnoma iztirila in ni več mednarodni faktor ali sila ampak predpražnik za ZDA, Kitajsko in tudi Rusijo. Zato napada X, zato disciplinira Madžarsko, Slovaško in pred tem Poljsko, ker želi monopol odločanja, ne Evrope svobodnih in suverenih narodov, o kateri je nekoč sanjal de Gaulle in v kateri lahko državljani članic rečejo » Dovolj je ! Škodo nam delate, spokajte !«.
Evropska unija je v gospodarskem smislu nujna, a njena politična ambicija postati nekakšne »Združene države Evrope« je norost, ki pa se žal uresničuje v praksi . Namesto Evropske gospodarske skupnosti se njeni zahodni stebri vse bolj nagibajo k napovedi Oriane Fallaci, k zlovešči »Eurabiji«, ki je zamenjala samozavestno zahodno civilizacijo.
Muskove objave bi morale biti zadnje opozorilo. Če se ne vrnemo k temeljnim vrednotam svobode, razuma in identitete, bomo morda še za časa naših življenj dočakali epilog Spenglerjevega mračnega Propada Zahoda.
Komentirajo lahko naročniki