Kanadski premier Mark Carney je že januarja opozarjal, da morajo srednje sile zmanjšati svojo odvisnost od velikih držav. Zdaj je Kanada v trgovinski vojni z ZDA, Carney pa pospešuje približevanje Evropski uniji.
Trump s pritiskom na Kanado dokazuje, kako pomembna je gospodarska odvisnost od ZDA. Toda hkrati Ottawi daje razlog, da poišče nove partnerje. Je trgovinska vojna zato pospešila nastanek tesnejšega gospodarskega in varnostnega sodelovanja med Kanado in Evropo?
Ko je Mark Carney januarja v Davosu govoril o svetu, v katerem velike sile svojo gospodarsko moč uporabljajo kot vzvod pritiska, je ponudil tudi odgovor: srednje države se morajo povezovati, da bi imele pri pogajanjih z velikimi silami več manevrskega prostora.
Sedem mesecev pozneje je njegova teorija na precej neprijetnem preizkusu.
Carneyjev načrt
Carneyjev odgovor ni bil, da bi se Kanada postavila proti ZDA. Predlagal je nekaj drugega: da srednje sile svojo odvisnost zmanjšajo tako, da se med seboj povežejo.
Na Svetovnem gospodarskem forumu je govoril o svetu, v katerem velike sile uporabljajo gospodarsko integracijo kot orožje, carine kot vzvod, dobavne verige pa kot ranljivost. Zato bi se Kanada pri različnih vprašanjih povezovala z različnimi partnerji – pri trgovini z eno skupino držav, pri obrambi z drugo in pri kritičnih surovinah s tretjo.
Let’s “plain speak” Mark Carney’s rupture-to-repair speech at Davos.
He starts with the headline. This is not a transition. It is “a rupture in the world order,” “the end of a present fiction,” and the start of a harsher reality where great-power geopolitics is treated as if it… https://t.co/KRNj0x3BNh pic.twitter.com/O5HWp4yNVw
— Yuri Bezmenov’s Ghost (@Ne_pas_couvrir) February 27, 2026
Carney je posebej izpostavil povezovanje Evropske unije in pacifiškega trgovinskega bloka CPTPP. Po njegovi oceni bi lahko nastal trgovinski prostor z okoli 1,5 milijarde ljudi. Ni šlo torej za načrt novega zavezništva proti ZDA. Bistvo je bilo precej bolj pragmatično: če si srednja sila, se z veliko silo ne želiš vedno pogajati sam.
Ameriški predsednik Donald Trump mu je že takrat odgovoril v svojem slogu. Kanada je po njegovih besedah »živela zaradi ZDA«.
Zdaj se mora Carneyjeva teorija soočiti z realnostjo.
Kanada zdaj preizkuša lastno teorijo
Prejšnji teden so se trgovinska pogajanja med Ottawo in Washingtonom končala brez dogovora. Carney je od pogajanj odstopil, ker naj bi ZDA v zadnjih urah zahtevale pogoje, ki bi omejili kanadsko sposobnost sklepanja trgovinskih sporazumov z drugimi državami. Carney je to označil za vprašanje suverenosti.
Washington je nato uvedel 50-odstotne carine na približno 20 milijard dolarjev kanadskega blaga, Kanada pa je napovedala povračilne ukrepe v enaki vrednosti. To je za Kanado tvegana poteza. Približno tri četrtine njenega izvoza gre v ZDA, zato bi bilo zmanjševanje odvisnosti od ameriškega trga vse prej kot hitro ali poceni.
Prav zato je Kanada zanimiv test Carneyjeve ideje. Če lahko država, ki je tako močno vpeta v ameriško gospodarstvo, začne iskati druge možnosti in se hkrati upre ameriškemu pritisku, bo njegova teorija dobila precej bolj konkreten pomen.
Če ne, bo cena precej visoka.
Kanada in EU se nista približali čez noč
Toda Trumpov pritisk ni začetek kanadsko-evropskega približevanja. Proces se je začel že prej. Kanada in EU sta junija 2025 napovedali novo strateško partnerstvo, ki vključuje tesnejše sodelovanje pri obrambi, trgovini in drugih področjih.
Še bolj konkreten korak je sledil letos. Kanada je postala prva neevropska država, vključena v evropski program SAFE, ki omogoča skupne obrambne naložbe in dostop do evropskih obrambnih naročil. Svet EU je sporazum dokončno potrdil junija.
Carney zdaj napoveduje še intenzivnejše pogovore z EU o močnejšem gospodarskem in varnostnem partnerstvu. Septembra bo obiskal Evropski parlament, kjer bo nastopil dan po govoru predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o stanju Evropske unije.
Canadian Prime Minister Mark Carney will join European Commission President Ursula von der Leyen for the most high-profile political moment in the EU’s calendar, amid a worsening rift between the U.S. and Ottawa.https://t.co/YuW70v931N
— POLITICOEurope (@POLITICOEurope) August 26, 2026
Evropa ni nova Amerika
Toda približevanje Evropi za Kanado ne pomeni, da lahko preprosto nadomesti ZDA. Kanadsko gospodarstvo je še vedno tesno povezano z ameriškim, tudi na področju varnosti pa ostaja Washington ključni partner.
Kanada in EU imata vse več razlogov za sodelovanje, vendar obe še vedno potrebujeta ZDA. Zato ne nastaja nov zahodni blok brez Amerike. Bolj verjetno nastaja mreža držav, ki želijo zmanjšati svojo odvisnost od ene same velike sile.
Za Kanado je to vprašanje gospodarske in politične samostojnosti. Za EU pa vprašanje, koliko strateške avtonomije si lahko privošči, ne da bi pri tem izgubila ameriško podporo. Carney je januarja govoril o dolgoročni spremembi sveta. Zdaj je Kanada dobila priložnost preveriti, kaj to pomeni v praksi.
Če bo Ottawa zaradi Trumpovega pritiska dejansko pospešila trgovinske, varnostne in politične vezi z Evropo ter drugimi srednjimi silami, bo spor z Washingtonom pomenil več kot le še eno epizodo trgovinske vojne.
Komentirajo lahko naročniki