Kako sta Sloveniji na čast zapela Klemen Slakonja in Darja Gajšek, kaj sporoča Martin Golob in kaj je pomembno Tini Gaber (video)

25. 6. 2025, 18:21

5 minut branja
Deli

Dan državnosti so na družbenih omrežjih obeležili številni znani Slovenci. Kako so se odločili pokloniti rojstnemu dnevu svoje domovine?

Nekateri kot Klemen Slakonja so prepevali v bolj formalnem okolju.

Drugi kot je Darja Gajšek so se domovini s pesmijo poklonili kar doma.

Nekateri kot je duhovnik Martin Golob so delili pozitivna sporočila.

Medtem ko so drugi kot je naša prva spremljevalka, Tina Gaber, skrbeli predvsem za svoj videz.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Tina Gaber (@tina_gaber)

Nekateri kot je Rebeka Dremelj so za praznovanje imeli tudi druge razloge.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Rebeka Dremelj (@rebekadremelj)

Tišina športnikov – in glasnost politikov

Morda zanimiva opazka – na družbenih omrežjih smo preverili profile naših najbolj znanih športnikov – kjer naj bi bil nacionalni ponos močan – a omemb današnjega praznika nismo zasledili. Je pa današnji dan s pridom izkoristila večina vidnih politikov.

Nekateri kot je Janez Janša so bili kritični do stanja v naši državi.

Drugi kot je Robert Golob so medtem bili dosti bolj zadovoljni.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Robert Golob (@_robertgolob_)

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je poudarila pomen trdega dela in odgovornosti.

Drugi kot sta Vladimir Prebilič in Anže Logar so poudarjali pomen sodelovanja.

Matej Tonin je medtem opozoril na pomen (in odsotnost) vrednot, ki so pripeljale do neodvisne države.

V strankah SD in Levica pa so imeli bolj medel odziv, verjetno ker imajo trenutno bolj pereče probleme.

Zaključimo pa z navdihujočim zapisom Milene Miklavčič:

Ivan Cankar, največji slovenski pisatelj, dramatik in esejist, je domovino v svojih delih povzdignil v simbol, ki je hkrati svetinja in velika bolečina. Njegovo pisanje o njej ni le odraz ljubezni do naroda, jezika in pokrajine, je tudi oster krik proti družbenim krivicam, ki so dušile njegov čas.

V neki črtici je zapisal: “Ob cesarski cesti je nekoč sedel neki Slovenec in bridko jokal. Mimo je prišel Jezus, ki je v tistih časih pač hodil po širnem svetu, ga začel tolažiti in ga čez nekaj časa vprašal, zakaj joka. Vprašani mu je odgovoril: »Slovenec sem.« Jezus je potem le še prisedel k njemu in se tudi sam razjokal.”

Če ima kje v tujini kdo lepo hišo, si sosed po navadi misli: »O, ko bi jo imel tudi jaz!« Slovenci pa velikokrat najprej pomislimo: ‘O, bog daj, da je niti sosed ne bi imel ali da bi se mu, če jo že ima, zrušila.’ Nevoščljivost je žal del slovenskega značaja, čeprav je vzrok zanjo najbrž tudi v človeški naravi vsakega posameznika.

V črticah in esejih, kot so Moje življenje, Podobe iz sanj in Skodelica kave, Slovenija presega zgolj geografski prostor, postane mati, ki s svojo lepoto in trpljenjem vabi sina, naj se vrne k njej. V svojih nagovorih in političnih spisih poveličuje slovenski jezik, kulturo in duha naroda. Njegova ljubezen do domovine je globoka, skoraj mistična. Opisuje slovenske pokrajine – od ljubljanskih gričev do trških ulic – z občutkom, ki bralca prevzame, kot bi sam stopil v tisti čas in prostor. Vendar ta ljubezen ni slepa.

Cankar domovino ljubi z odprtimi očmi, ki vidijo njene lepote, pa tudi njene rane … (naprej spodaj)