Predsednik slovenske škofovske konference dr. Andrej Saje je pri zahvalni maši ob dnevu državnosti spomnil na obljubo nove prihodnosti, ki jo je prav v času praznika Janeza Krstnika pred 34 leti doživljal naš narod, ki je z Božjo naklonjenostjo preživel in prek svojih izjemnih posameznikov postal prepoznan po vsem svetu ter naposled dobil svojo državo.
V svojem nagovoru se je navezal na papeža Leona XIV. in izpostavil tri ključne temelje, ki gradijo mostove med ljudmi in ljudstvi: Mir pravičnost in resnica.
Pred največjim državnim praznikom, dnevom državnosti, v ljubljanski stolnici že tradicionalno poteka zahvalna maša za domovino. Prvo je leta 1991 daroval tedanji ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar 26. junija 1991, dan po razglasitvi slovenske državnosti v tedanji skupščini in na dan javne razglasitve na trgu Republike. Homilijo je tedaj začel z besedami iz psalma 127: »Če Gospod ne zida hiše, se zaman trudijo njeni zidarji; če Gospod ne varuje mesta, zaman bedijo stražarji.«
Od tedaj maša za domovino poteka vsako leto, običajno kak dan pred dnevom državnosti, letos 23. junija. Tradicionalno so k maši povabljeni tudi najvišji predstavniki države in diplomatskega zbora ter verskih skupnosti pri nas. Udeležila sta se je predsednica repblike Nataša Pirc Musar z možem Alešem ter predsednik Državnega sveta Marko Lotrič z ženo ter več visokih političnih predstavnikov, pretežno z opozicije.
Somaševanje škofov je vodil predsednik slovenske škofovske konference in novomeški škof dr. Andrej Saje, pri maši pa se je slovenski javnosti prvič predstavil tudi novi apostolski nuncij v Sloveniji, nadškof Luigi Bianco. Bogoslužje so sooblikovali člani vojaškega vikariata pri Slovenske vojske, policijskega vikariata, Mešani pevski zbor Anton Foerster iz Ljubljane in predstavniki enote za protokol s kvintetom pihal orkestra Slovenske vojske.
Mir, pravičnost in resnica so temelj gradnje mostov med ljudmi
Saje se je v homiliji spomnil časov pred dobrimi tremi desetletji, ko je Slovenija doživljala samostojnost in obljubo nove prihodnosti in jih primerjal z napovedjo rojstva Janeza Krstnika, ki goduje dan pred dnevom državnosti, 24. junija. »Tudi ob rojevanju sodobne slovenske države so bila prisotna raznovrstna čustva od strahu in zaskrbljenosti do hvaležnosti, čudenja, veselja in upanja. Vendar smo kmalu videli, da za spremembe in gradnjo lastne države zgolj zaznavanje občutij ni dovolj.«
Spomnil je, da je bilo priznanje naše samostojnosti izraz Božje naklonjenosti do malega in trpežnega ljudstva, ki je preživelo na prepihu Evrope in po vsem svetu postalo prepoznavno po svojih misijonarjih, športnikih, zdravnikih in učenjakih.
Ob tem se je navezal na besede letos izvoljenega papeža Leona XIV., izrečene diplomatskemu zboru. Navede tri dejavnike, ki gradijo mostove med ljudmi in ljdstvi: Mir, pravičnost in resnica.
Mir, kot pravi papež, je predvsem Božji dar, ki nas ne glede na kulturno ozadje bogati in daje rast, ter je predvsem sad pravičnosti, kjer je vsak spoštovan in deležen potrebnih pogojev za življenje. Za mir je potrebno sodelovanje tako države, kot posameznikov, pa tudi verskih skupnosti, saj je izkušnja vere temeljna razsežnost človeške osebe, je povedal Saje.
Pri pravičnosti je novomeški škof opozoril na pomen vseh odgovornih v državi, da si prizadevajo za zagotovitev dostojnega življenja za vse. Pri tem je izpostavil pomen družine kot osnovne celice družbe, osnovane na zvezi moža in žene. »Ta skupnost je majhna, a resnična osnova vsake civilne družbe. Poleg tega je potrebno skrbeti za zaščito dostojanstva vsake osebe, zlasti najbolj ranljivih in nezaščitenih, od nerojenih do ostarelih, od bolnih do brezposelnih, bodisi državljanov bodisi priseljencev.« Kot opozarja papež, se v situaciji ranljivosti lahko znajde vsak izmed nas.
S tem se je škof subtilno navezal tudi na nekatere zakonodajne predloge in politična preigravanja aktualne koalicije, ki gredo na škodo najšibkejših.
Resnica pa je predpogoj za vzpostavitev miru, opozarja papež. Opozarja, da besede dobivajo dvoumne in protislovne pomene ter na vpliv virtualnega dojemanja resničnosti. V teh razmerah mora biti Cerkev kot Janez Krstnik, glas resnice o človeku in o svetu. Resnica pa ne more biti ločena od ljubezni.
Saje je zbrane ob prazniku državnosti povabil, da se soočimo z resnico o naši domovini, državi in nas samih. Izzval je, da se vprašamo, kakšen je naš odnos do sočloveka, spoštovanjem dostojanstva in človeškega življenja, kako se soočamo z izzivi migracij, umetne inteligence, varovanja okolja. Če vsak naredi nekaj za mirno sožitje in pravično družbo, skupaj naredimo veliko.
»Strnimo vrste in presezimo osebne zamere ter sodelujmo za skupno dobro vseh nas in prihodnosti sveta,« je še dejal škof Saje.
Komentirajo lahko naročniki