Kaj je premier Golob pri maši za domovino moral poslušati, pa raje ne bi slišal

Predsednik vlade Robert Golob se je v ponedeljek zvečer udeležil maše za domovino, prvič v svojem premierskem mandatu. Dogajanje smo na kratko že povzeli, tokrat pa se osredotočimo na tista sporočila v pridigi ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta, ki bi jih morali slišati ravno politični odločevalci.

Ali so jih tudi in zakaj najbrž ne, pokomentiramo posebej. 

Nadškof Zore: “26. decembra 1990 so bili razglašeni rezultati plebiscita – mogočna narodova volja, da prevzame odgovornost za svoj danes in za svoj jutri. To pomeni, da odločnost ljudi, ko jasno in odkrito povedo, kakšno je njihovo mnenje, kakšno državo hočejo in kakšno politiko hočejo, lahko in tudi dejansko prinaša napredek.”
Komentar Zanima.me: Nadškof subtilno sporoča, naj se ljudje ne ustrašijo izražati svojega mnenja, se postaviti za tisto v kar verjamejo, četudi je to smatrano kot družbeno nezaželeno in četudi s tem tvegajo omalovaževanje, zasmehovanje, morda celo preganjanje. Primer je odnos do splava in pobude my voice my choice. Tisti, ki ji nasprotujejo, so bili s strani podpornikov, med njimi celo vladajočih politikov, etiketirani za “nazadnjake”, “mračnjake” in “hinavce”. Nič od tega niso, temveč so zgolj zagovorniki svojih vrednot in prepričanj. Če jih ne bodo zagovarjali sami, jih namesto njih ne bo nihče drug. 

Nadškof Zore: “Ena od nalog vseh v naši državi je, da ljudem pomagamo do spoznanja, da so za to državo odgovorni. Ne na posameznih mestih odločanja, pač pa so odgovorni vsak na svojem mestu, ko premisli, analizira, tehta in potem jasno pove svoje mnenje.”
Komentar Zanima.me: Živimo v dobi poveličevanja pravic in zanemarjanja dolžnosti. A s pravicami nujno pride tudi odgovornost, kar politiki, ki so trenutno na oblasti, radi pozabljajo. Ne samo, da ima človek pravico ravnati po lastni presoji in svobodno, ima tudi odgovornost sprejemati posledice svojih ravnanj. Aktualnim (in tudi katerim drugim) oblastnikom to ne gre najbolje, a zadeva velja tudi za vsakega izmed nas na svojem mestu, opozarja nadškof. 

Nadškof Zore: “Če smo demokratična država, potem se moramo vzajemno osveščati, da demokracija ni pridržana samo posameznim plastem prebivalstva. Nikakor ne. Demokracija v pravem pomenu besede je šele takrat, ko vsak državljan pove svoje mnenje, odda svoj glas, odločevalci pa želijo in spodbujajo, da ljudje povedo, kakšno državo in kakšno politiko hočejo.”
Komentar Zanima.me:

Nadškof Zore: Enotnost ni odpoved različnosti in ustvarjanje nekakšne uniformiranosti znotraj naroda. Rezultat takšnega uniformiranega prizadevanja za enotnost je največkrat izločanje, morda bi lahko kar uporabili besedo izobčenje … V spoštovanju različnosti in hkratnem sobivanju in medsebojnem spoštovanju je moč ustvarjalnosti, moč novih začetkov
Komentar Zanima.me:

Nadškof Zore: “Veliko je govora o podnebnih spremembah, o segrevanju planeta, o zelenem prehodu. Resno pa bi nas moralo skrbeti, ker smo se podali globoko v demografsko zimo. Poveličujemo smrt, borimo se za varen splav – mediji so polni tega zavajanja.”
Komentar Zanima.me: Nadškof premierja in druge zbrane opozori o napačnih prioritetah v zahodnem svetu. O pomembnih, a za človeštvo ne bistvenih vprašanjih (podnebne spremembe, zeleni prehod) bijemo plat zvona in vanje usmerjamo vse svoje sile in resurse, demografski zaton, ki bo v nekaj desetletjih zahodno družbo pripeljal na rob kolapsa (staranje prebivalstva, manko otrok), pa v odločevalskih krogih sploh ni problematiziran, kaj šele naslovljen. Golobova vlada je urad za demografijo celo razpustila in temu področju ne posveča prav nobene pozornosti. 

Nadškof Zore: “Oprostite, ampak varnega splava ni. Splav je smrtno nevaren in otroček ga praktično nikoli ne preživi. In če ne bodo preživeli otroci, ne bomo preživeli kot narod. Imeli bomo polno pravic, vse ozračje bo brnelo od pravic, ne bo pa več tistih, ki so nosilci pravic, to je ljudi.”
Komentar Zanima.me: Iz premise o (ne)varnem splavu – nadškof se pri tem posegu obrne perspektivo in se postavi na stran šibkejšega, za katerega je splav vedno (smrtno) nevaren – otroka torej, misel pripelje do bistva: “če ne bodo preživeli otroci, ne bomo preživeli kot narod.” In potem so tudi vse pravice, za katere se tako zavzemamo in borimo, nerelevantne. Brez človeka ni potrebe po človekovih pravicah, zato je najprej treba poskrbeti za človeka kot nosilca teh pravic, je briljantno sporočilo prvega človeka slovenske Cerkve prvemu človeku slovenske vlade. Brez kulture življenja torej ne more biti niti kulture smrti. 

Nadškof Zore: “Naša domovina bo v resnici samostojna in enotna v toliki meri, v kolikor bo vsakemu človeku omogočeno, da razvija svoje sposobnosti in jih ustvarjalno vključi v življenje družbe. Zato se ob tem praznovanju zahvaljujem vsem tistim ljudem, ki jim tudi včasih neugodno okolje ne vzame poguma in zanosa, da ustvarjajo delovna mesta in pravično plačujejo svoje ljudi, ki izumljajo nove proizvode na različnih področjih življenja, ki pošteno opravljajo svoje dolžnosti na katerem koli delovnem mestu v državni upravi in v različnih vejah oblasti, ki se ne dajo podkupovati in ne tudi sami ne podkupujejo.”
Komentar Zanima.me:  Na koncu se nadškof zahvaljuje tistim, ki jih obstoječa oblast na čelu z Robertom Golobom zapostavlja: tistim, ki ustvarjajo, inovirajo, producirajo, delajo vestno in pošteno. Če priznanja ne dobijo od države, pa ga, na moralni in deklarativni ravni, dobijo vsaj od Cerkve. 

“Naj Bog blagoslovi našo domovino, naj blagoslovi naše izpolnjevanje dolžnosti in naše služenje skupnemu dobremu, da bo to zares lahko postajala dežela veselih ljudi. Blagoslovljen božič ter srečno in zadovoljno leto, v katerem se moramo zavedati, da je od vseh nas odvisno, kakšno bo. Amen,” zaključuje nadškof.