Odbor za peticije Evropskega parlamenta je danes potrdil predlog resolucije o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. O resoluciji bo na julijskem plenarnem zasedanju zdaj glasoval še Evropski parlament. Glasov za sprejetje resolucije naj bi bilo dovolj.
Odločitev je precej razburkala našo politično sceno, odzivi so se raztezali od medsebojnega obtoževanja do bolj spravljive retorike.
Odbor za peticije Evropskega parlamenta je danes s 17 glasovi za, enim proti in brez vzdržanih potrdil predlog resolucije o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, katere pobudnica je slovenska evroposlanka Romana Tomc (EPP/SDS). Poslanci S&D, Zelenih in liberalcev (Renew) so današnje glasovanje obstruirali.
❗️Nova slovenska drama v evropskem parlamentu. Resolucija o spominu na žrtve komunizma v Sloveniji je dobila podporo matičnega odbora za peticije. Julija naj bi bila izglasovana v EP. Socialisti, liberalci in zeleni na nogah: napad na slovensko vlado in zgodovinski revizionizem. https://t.co/dmF9tGEuVA
— Peter Žerjavič 🇪🇺 (@PeterZerjavicEU) June 24, 2025
Za kaj gre?
Peticijo in sedaj resolucijo, pod katero se je prvi podpisal zgodovinar Mitja Ferenc, so v Evropski parlament vložili predlani, potem ko je vlada premierja Roberta Goloba ob nastopu mandata leta 2022 ukinila 17. maj kot nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ta dan je tik pred iztekom mandata razglasila predhodna vlada pod vodstvom Janeza Janše.
Resolucija naj bi okrepila pritisk na slovensko vlado, predvsem iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP), katere članica je SDS. Predstavlja pa tudi simbolno obsodbo komunizma na evropski ravni, kar bi lahko imelo politične posledice v notranji slovenski politiki in razpravah o zgodovinskem spominu.
Resolucija poudarja pomen ohranjanja spomina na vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov v Evropi, pri čemer med drugim izpostavlja zločine jugoslovanskega komunističnega režima v Sloveniji v obdobju po drugi svetovni vojni, vprašanje povojnih pobojev in množičnih grobišč ter spoštovanje zgodovinskega spomina.
Tudi Evropski parlament ni spregledal zavržnega dejanja Golobove vlade, ki je ukinila dan spomina na žrtve komunizma.
Evropski parlament s svojo današnjo resolucijo, najmočnejšim orodjem, poziva Golobovo vlado, naj ta dan Slovencem vrne. Moj trud in vztrajnost sta bila… pic.twitter.com/S6FPcHdNl8
— RomanaTomc (@RomanaTomc) June 24, 2025
Poziva slovenske oblasti, naj še naprej preiskujejo prikrita grobišča, poziva k celovitemu pregledu arhivov jugoslovanskih tajnih služb ter izraža mnenje, da bi se morali z državnim dnem spomina v Sloveniji spomniti na žrtve avtoritarnih in totalitarnih režimov, tudi komunizma.
Poudarja še, da bi bilo treba obsoditi vse totalitarne režime in da se njihovi simboli ne bi smeli poveličevati, žrtve druge svetovne vojne in povojnega nasilja jugoslovanske komunistične oblasti v Sloveniji pa pokopati na ustrezen in dostojen način.
Nerazčiščena preteklost pred očmi evropske javnosti
“Resolucija o ohranjanju spomina na žrtve komunizma v Sloveniji je zgodovinski dosežek. Ob ukinitvi dneva spomina na žrtve komunizma sem razmišljala, kaj lahko naredim, da na to zavržno dejanje Golobove vlade opozorim tudi evropsko javnost,” je v prvem odzivu poudarila Romana Tomc.
“Odločila sem se, da na podlagi peticije, ki smo jo pripravili skupaj z dr. Mitjo Ferencem, sprožim široko razpravo. Ogromno poskusov, da bi me ustavili, je prihajalo zlasti iz Slovenije. In ni jim uspelo. Ves trud in delo sta poplačana s tem, da imamo danes na mizi resolucijo, ki predstavlja najmočnejše orodje Evropskega parlamenta.”
Slovenski evroposlanec Matjaž Nemec (S&D/SD) je medtem v odzivu na današnjo potrditev v odboru zapisal, da je stranka SDS zlorabila Evropski parlament za napad na slovensko vlado ter politizacijo in relativizacijo občutljivega zgodovinskega obdobja. “Evropski parlament mora biti institucija, ki temelji na spoštovanju dejstev, zgodovinskih resnic in dostojanstva, ne pa poligon za obračunavanje z domačimi političnimi nasprotniki.”
[IZJAVA] Resolucija odbora PETI: SDS zlorabil Evropski parlament za napad na slovensko vlado.
Celotna izjava spodaj 👇@strankaSD pic.twitter.com/nHBCpZsxNd
— Matjaž Nemec (@MatjaNemec) June 24, 2025
Podobno so poudarili tudi v politični skupini Socialistov in demokratov (S&D) in v objavi na omrežju X sporočili, da zavračajo tovrstne toksične poskuse potvarjanja zgodovine, ki krepijo politično polarizacijo.
“Vsebina resolucije je revizionistična in kot taka absolutno nesprejemljiva. Namenoma prezre ključni kontekst druge svetovne vojne, izloči vse preostale zaveznike domobranskih sil, ignorira okupacijo, boj proti okupatorju pa poenostavljeno zreducira na komunistično nasilje,” sta v skupni izjavi zapisala evropska poslanca Irena Joveva in Marjan Šarec (Renew).
Tomčeva je skupine S&D, Zeleni in Renew na omrežju X označila za “ponosne naslednike komunistov, ki tudi v Evropskem parlamentu opravičujejo komunistične poboje”.
Ponosni nasledniki komunistov tudi v Evropskem parlamentu opravičujejo komunistične poboje. Pravica do spomina in groba je za njih napad na vlado.
– @TheProgressives, kamor spada Matjaž Nemec
– @RenewEurope, kamor spadata Irena Joveva in Marjan Šarec
– @GreensEFA, kamor spada… pic.twitter.com/BxFfr2Gnx2— RomanaTomc (@RomanaTomc) June 24, 2025
Žrtve je treba pokopati
Kot nam je povedal predsednik NSI Matej Tonin, bo kot evropski poslanec resolucijo podprl. Nesprejemljivo je namreč, da Republika Slovenija po osemdesetih letih še vedno ni pokopala vseh svojih mrtvih. Poudaril je tudi, da je nedostojno, da je aktualna vlada spominski dan na žrtve komunizma ukinila.
“Želim si, da končno najdemo pogum in potrebno politično modrost, da spoštljivo zapremo to temačno obdobje slovenske polpretekle zgodovine. Samo tako lahko dosežemo potrebno enotnost za pot v našo skupno prihodnost,” je zaključil Tonin.
Vladimir Prebilič je medtem ubral srednjo pot. Kot so nam sporočili iz njegovega urada, je “omenjena peticija bila danes sprejeta ob obstrukciji levih in levosredinskih skupin v Evropskem parlamentu, saj sam postopek oblikovanja besedila ni bil voden skladno s prakso Parlamenta. Tudi sam menim, da evropskih institucij ne bi smeli izkoriščati za notranjepolitična obračunavanja in interpretacijo zgodovinskih dejstev. Izvensodni poboji so zločin, ki pa so ga zagrešili posamezniki – ti bi za to morali prevzeti odgovornost – in ga ne gre posploševati na celotno partizansko gibanje. To je bilo na pravi strani zgodovine in je sodelovalo v boju proti nacizmu in fašizmu, ki sta bila največje zlo 20. stoletja. Prav bi bilo, da se žrtve pokoplje na pieteten način, saj si vsakdo zasluži grob in ne razumem, zakaj ne desne ne leve vlade do sedaj tega še niso storile.”
En odgovor na “Kaj o “novi slovenski drami” v Evropskem parlamentu pravijo Tomčeva, Nemec, Tonin in Prebilič”
Dejstvo je, da so bili na EVROPSKIH tleh trije TOTALITARIZMI, ki so povzročili veliko gorja in smrti.
Nemčija je Nacizem obsodila. Tudi Italijani so Musolinija obsodili in ga usmrtili, le Stalinova – vzhodna Evropa, kamor je spadala tudi Slovenija, svojega totalitarizma niso obsodili.
Poslanec SD Nemec pravi, da so to povzročili posamezniki in ne vsi partizani.
To je točno. Partizani v 90% so bili Kristjani in ne Komunisti. Vendar partizanski boj so KOMUNISTI izkoristili z REVOLUCIJO – v kateri je bila uničena opozicija, ki ni sprejemala komunizma. Koliko intelektualcev, indusrijalcev, duhovnikov – je bilo ali ubitih, ali pa strpanih v zaporniških celicah samo zato, ker se niso hoteli kloniti komunizmu.
PARTIZANSKI pevski zbor, pa še vedno prepeva borbene pesmi, med katerimi je tudi: “:::: E viva komunizmo e la liberta”. In ta pevski zbor, je bogato poplačan iz strani države Slovenije, da pomaga širiti duh komunizna. Medtem pa še 80 let po vojni, žrtve Komunistov še vedno ležijo v breznih, brez pravice do dostojnega GROBA.
Komentirajo lahko naročniki