Janez Janša in Nika Kovač se skupaj veselita odločitve ustavnega sodišča

7. 5. 2025, 07:57

7 minut branja
Deli

Tako Inštitut 8. marec kot predsednik SDS Janez Janša pozdravljajo odločitev Ustavnega sodišča, da omnibus zakon “za odpravo škodljivih posledic prejšnje vlade” ni v nasprotju z Ustavo. Ustavni sodniki so odločitev sprejeli z večino 7:2, sodnika Klemen Jaklič in Rok Svetlič sta podala tudi odklonilni ločeni mnenji. Ustavno presojo so avgusta 2022 sprožili poslanci SDS in NSi, ker so bili prepričani, da zakon z več vidikov ni skladen z ustavo, a Ustavno sodišče ocenjuje, da je. 

“Vesela novica na deževen dan: Ustavno sodišče je ugotovilo, da zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države ni v neskladju z ustavo!” S temi besedami Inštitut 8. marec pozdravlja včerajšnjo odločitev Ustavnega sodišča, da zakon, ki je hkrati posegel v 11 različnih zakonov na začetku mandata Golobove vlade ni v neskladju z Ustavo. A medtem ko v 8. marcu pozdravljajo presojo, da njihov zakon ne krši nobenih pravic in “fajtajo dalje” odločitev pozdravlja tudi predsednik SDS Janez Janša. “Ustavna pot za odpravo norosti vaše stranke v enem zamahu je sedaj na široko odprta.” je sporočil na omrežju X.

O čem so odločali ustavni sodniki?

V pritožbi so opozicijski poslanci opozarjali na več problemov urejanja med seboj nepovezanih zakonov z enim samim zakonom, ki “odpravlja škodljive posledice prejšnje vlade”. A ustavno sodišče je presodilo, da ta tehnika ni sama po sebi protiustavna, razen če bi povzročala nejasnost ali kršila pravno varnost, česar predlagatelja nista konkretno utemeljila. Ker je bil eden od spremenjenih zakonov Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, na davčne zakone pa razpis referenduma ni dopusten, je s tem onemogočena pravica do odločanja na referendumu, so prepričani pobudniki presoje, a ker zahteva za referendum ni bila podana oziroma Državni zbor ni sprejel sklepa o nedopustnosti referenduma ustavni sodniki ocenjujejo, da pravica ni bila kršena.

Po vsebini je sodišče presojalo še več posameznih sprememb, med drugim člen zakona o orožju, ki omejuje dostop do določenih vrst orožja za športne strelce. Presodilo je, da gre za zakonit in sorazmeren prenos evropske direktive, s ciljem večje varnosti. Presoja sprememb v izobraževalni zakonodaji, kjer se je povečalo število predstavnikov zaposlenih v svetih šol in vrtcev, je pokazala, da ne gre za protiustavno določbo, saj sprememba ne posega v že podeljene mandate in je v okviru proste presoje zakonodajalca.

Področje zakona Opis spremembe / očitka Presoja Ustavnega sodišča
Omnibus tehnika Spreminjanje več zakonov z enim samim zakonom Sprejemljivo; ni protiustavno samo po sebi, razen če bi kršilo načeli jasnosti ali pravne varnosti.
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb Zakon posega na področje, o katerem referenduma ni dopustno razpisati Ni prišlo do kršitve pravic, saj DZ ni sprejel sklepa o nedopustnosti referenduma.
Zakon o orožju Omejitev nabave določenega orožja za športne strelce Sprememba je sorazmerna in skladna z evropsko direktivo; ni kršeno načelo varstva zaupanja v pravo.
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja Povečanje števila predstavnikov zaposlenih v svetu šole/vrtca s 3 na 5 Gre za zakonodajalčevo prosto presojo; ni posega v mandate ali kršitve pravic.
Splošna pravna varnost in pravica do sodelovanja Očitek o kršitvah 44. in 90. člena ustave (sodelovanje državljanov in referendum) Očitek neutemeljen; ni konkretiziranih kršitev, presoja pavšalna.
Prehodne določbe (sestava svetov zavodov) Določitev dveh dodatnih članov v svetu zavoda v dveh mesecih po uveljavitvi zakona Ureditev ne posega v obstoječe mandate; ni protiustavna.

Odločbo so pospremila štiri ločena mnenja – sodnika Klemen Jaklič in Rok Svetlič sta glasovala proti in opozorila na nevarnost “multipraktik zakonodaje”. Sodnika Rajko Knez in Marko Šorli sta podala pritrdilni ločeni mnenji.

Komentar: Peter Merše
Pandorina skrinjica je s tem odprta ...

Presojani zakon je bil več kot očitno spisan revanšistično v času, ko je del politike in civilne družbe ustvarjal družbeno histerijo, s katero so na volitvah tudi uspeli in zamenjali oblast.

Naročniška vsebina