Publicistka in blogerka Simona Rebolj v zapisu Referendum o podeljevanju izjemnih pokojnin umetnikom na svoj neposreden način slovenski kulturi in umetnikom v marsikaterem pogledu nalije čistega vina.
Reboljeva je prepričana, da so za aktualno kritično stanje na vseh področjih uničevanja identitete in suverenosti slovenskega naroda še kako odgovorni tudi kulturniki. Do danes so umetniki – kolektivno gledano – skoraj nezaznavni in se več kot očitno ne borijo za besedo o čemerkoli … razen o denarju. Še huje je, kadar odprejo kakšno politično tematiko. Na vidiku običajno ni nič izvirnega, prodornega ali celo pogumnega. V javnosti se glasno pojavijo le v primeru, da jih kakšne vladne nevladne organizacije, ali kar konkretna politika, pozovejo kričat pred parlament. V takšnem okolju je težko pričakovati naklonjenost javnosti, ki pričakuje kaj več od gole spolitiziranosti in praznih moralističnih floskul.
Kadar povprečen državljan naleti na žolčno razpravo o umetnosti, se običajno javno pričkajo o razporejanju finančnih sredstev. In ne pomislijo, koliko državljanov se sprašuje, kaj sploh počnejo.
Ob aktualnem referendumu državljani – kot ob večini referendumov – ne vedo dovolj dobro, za kaj gre. V podobni zagati naj bi bili tudi številni umetniki – a raje molčijo. Predlagatelji zakona medtem tako zelo ne verjamejo v lasten predlog, da so kar sami pozvali državljane k bojkotu referenduma.
Referendum je tako le še en politični boj v neskončni vrsti, kjer narod odloča med slabo in slabo ponudbo. Imajo državljane za budale?
Komentirajo lahko naročniki