Janša še “ne sestavlja” vlade, koalicija pa že dobiva obrise. Levi kolesarji že “pumpajo gume”?

»Kar se tiče bodočih koalicij, Slovenska demokratska stranka v tem trenutku ne sestavlja nobene vlade,« je po pogovorih s predsednico povedal Janez Janša. In čeprav uradnih pogajanj res še nismo videli, predvsem zato, ker Janša še nima statusa mandatarskega kandidata, pa pogovori že potekajo, kar je potrdila tudi vodja poslanske skupine Resnica, Katja Kokot.

Dokler ne bo kadrovskega razreza po strankah je sicer težko govoriti o konkretni kadrovski sliki, saj sprememba na enem koncu nujno pomeni spremembo tudi nekje drugje. Nekaj stvari je vendarle že znanih.

Janez Janša danes ni bil videti posebej zadovoljen in je izpostavil, da ne sestavlja vlade in da je SDS pripravljena na vse tri možnosti, torej tudi delovanje v opoziciji in predčasne volitve. Zato, da Janša daje vtis, da se mu nikamor ne mudi, je več razlogov.

Odsotnost pozornosti omogoča več medijskega miru in izboljšuje Janševa pogajalska izhodišča. Za najbolj napornega pogajalskega partnerja naj bi veljali Demokrati, pri čemer gre Janši posebej v nos, da bi moral “službe” zagotavljati svojim pobeglim poslancem, posebej Evi Irgl. Janša naj bi tudi taktično počakal, da proračunsko opozorilo Evropske komisije dobi še Golobova vlada, ki opravlja tekoče posle in ne, da je to prva stvar, po kateri si bomo zapomnili njegovo.

Na levici že “čistijo ketne in pumpajo gume”

Na levi se medtem že pripravlja aktivacija vseh “parastruktur”, od nevladnikov na Metelkovi, do sindikatov, da se nemudoma začne ustvarjati pritisk na novo vlado. Miha Kordiš pravi, da že čisti “ketno” od kolesa, neuradno, naj bi se petki znova spremenili v kolesarske mitinge. A dokler ni niti mandatarskega kandidata, ni proti komu oz. čemu protestirati.

Če so Socialni demokrati danes dostojanstveno “stopili v opozicijo” je Robert Golob ob isti ugotovitvi vidno užaljen napovedal, da “koalicija prevarantov” ne bo dolgega diha. Še bolj neposreden je bil nekoliko razdraženi Luka Mesec, ki je napovedal, da se bodo proti sestavi te vlade naredili “vse, kar je v naši moči” in se poslužili celo drugih možnosti.

Golob medtem napoveduje, da ostaja poslanec. Svojim poslanskim kolegom v Svobodi je napovedal, da se bo potrudil zdržati vsaj eno leto, medtem pa pričakuje, da bi koalicijo lahko uspeli toliko načeti, da bi se lahko podali na predčasne volitve ali da bi se ob obstoječem parlamentu znova zavihteli na oblast.

Janša mora sestaviti vlado, sicer je out

A če se Janša intimno morda spogleduje s predčasnimi volitvami ali opozicijo, saj se zaveda, da je pred njim zahteven mandat, so pričakovanja na desni sredini visoka, saj je ta trenutek v poziciji, da lahko sestavi vlado, vse drugo pa bi pomenilo spuščanje vrabca v roki za lovljenje goloba na strehi. Ne sestavljanje vlade bi tako bil signal, da se njegovo obdobje končuje, je ocena mnogih na desni sredini.

Je pa dopuščanje možnosti, da se vlada ne sestavi po svoje tudi oblika pritiska na stranke, ki si vlade želijo bolj in hkrati ugotavljajo, da si le te ne želijo z Robertom Golobom in aktualno združbo, saj programsko enostavno niso kompatibilni. Srednjeročno za preživetje »svojo« vlado potrebuje tudi medijski konglomerat blizu stranke SDS.

Koalicijski obrisi že jasni

Še vedno velja, da naj bi polovico ministrstev (7 ali 8) prevzela SDS, polovico (8) pa skupaj trojček NSi, SLS, Fokus (5) in Demokrati (3), Resnica pa je dobila predsednika parlamenta, za ministrska mesta pa niti nimajo kadrov ter jim pozicija pogodbene opozicije bolj ustreza.

Demokrati bi na drugi strani radi za svoj vstop v formalno koalicijo iztržili čim več, čeprav imajo najmanj poslancev. Že danes naj bi se jim neuradno obetalo mesto podpredsednika Državnega zbora. Najverjetneje bi to lahko postal aktualni vodja poslanske skupine Demokratov Franc Križan, ki je kot najstarejši poslanec vodil že ustanovno sejo, tedaj pa so se mu vidno dobrikali tudi v Svobodi, posebej Borut Sajovic. Koalicijski partnerji naj bi ga videli kot sprejemljivega, podpredsedniško mesto pa je “tolažilna” nagrada, ker nimajo predsednika DZ.

NSi in Demokrate zanimajo ista mesta

Oba prvaka bodočih koalicijskih strank naj bi si zase želela gospodarskega resorja, a naj bi kot vodja večje stranke imel prednost pri tem Jernej Vrtovec. Skoraj zagotovo bo pod NSi padel tudi resor dela, družine in socialnih zadev, kjer je očitni kandidat za ministra Janez Cigler Kralj, ki resor dobro pozna, saj ga je že vodil in naj bi zanj tudi že pripravljal ekipo.

Vrtovec naj bi za NSi želel tudi infrastrukturo, kjer se sicer kot najverjetnejši kandidat omenja SDS-ov podpredsednik Zvonko Černač, ministrsko mesto pa si želijo tudi v SLS. Posebej zainteresirana naj bi bila predsednica Tina Bregant, ki je v osmi volilni enoti za las ostala izven parlamenta, Aleksander Gungl pa verjetno ne bo šel iz DZ na kakšno vladno funkcijo.

Vsebinsko bi SLS najbolj ustrezal resor kmetijstva, ki je blizu tudi NSi. V nobeni od obeh strank si na tem mestu namreč ne želijo Jožeta Podgorška, nekdaj NSi, potem DeSUS, pa spet NSi in zdaj SDS, ki trenutno vodi Kmetijsko-gozdarsko zbornico, nekoč trdnjavo SLS. Prav Podgoršek, ki mu očitajo tudi, da za kmete ni naredil kaj dosti, je namreč vodja odbora za kmetijstvo in kot tak naravni kandidat za to mesto, v kolikor bi pripadlo kvoti SDS.

A Bregantovi osebno naj bi bolj ležal zdravstveni resor, kjer znova trčijo v močan interes Demokratov. Ti bi namreč na mestu zdravstvenega ministra radi videli svojega Tadeja Ostrca. V SLS za Bregantovo tako ne izključujejo niti resorja izobraževanja – v  kolikor bo res ministrica ona. Za to mesto se je sicer omenjalo tudi Milana Zvera, a naj bi mu bolj ustrezalo ostati v Bruslju, po oceni več sogovornikov pa tudi nima več ustreznega naboja, ki bi ga potreboval za ta resor.

Demokrati naj bi si želeli tudi resor kulture, da bi jo vodili ideološko bolj nevtralno. A v igri za ministrico naj ne bi bila Eva Irgl. Če bo dobila funkcijo na ravni ministra, bo to najverjetneje resor za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki pa najverjetneje ne bo več voden na ravni ministra. Kdo bi prevzel kulturo tako še ni jasno, v kolikor bi ostalo v kvoti SDS se omenjata vodja odbora za kulturo Vasko Simoniti, ki šteje že častitljivih 75 let, zato bi ga verjetno na tem mestu lahko nadomestila Alenka Jeraj.

Kje bo Logar?

Še vedno ni čisto jasno, katero ministrstvo bi prevzel Anže Logar. Zunanjih zadev se ne bi lotil, saj se boji, da bi mu v tem primeru lahko razpadla stranka. Vodenje stranke ob hkratnem pogostem potovanju v tujino se je izkazalo misija nemogoče tako za Tanjo Fajon kot za Mateja Tonina, pa sta oba imela bistveno bolj konsolidirani stranki, kot jo ima trenutno Logar. V kvoti SDS bi to mesto najverjetneje zasedel Tone Kajzer.

Logar bo tako najverjetneje prevzel resor notranjih zadev. Gre za državotvorni resor, pod katerega spada tudi ustanavljanje specialne enote za boj proti korupciji (SKOK), ki je ključni del programa Demokratov. Tudi za javno podobo bi jim ustrezalo, da tega resorja ne bi imel SDS, je pa rahlo pod vprašajem, če ga bo Janša izpustil iz rok. Je pa menda že jasno, da bi bilo ponovno imenovanje Aleša Hojsa na to mesto prevelika rdeča cunja za slovensko javnost. Če bi res iz Bruslja potegnili Zvera, se Hojsu obeta mandat v Bruslju, sicer pa se ga omenja tudi kot kandidata na ministrstvu za okolje, kjer bi se ukvarjal denimo s kanalom C0 in s tem neposredno spopadel z Zoranom Jankovićem.

Pri Demokratih naj bi se za ministrsko mesto potegoval tudi Senko Pličanič (pravosodje ali javna uprava, pri čemer se kot morebitni minister za pravosodje, omenja tudi  Matej Avbelj)

SDS svoja mesta v glavnem še (odkrito) skriva

Čeprav že kroži nekaj imen tudi iz kvote SDS, je tam po eni strani najmanj, po drugi strani pa največ znanega. V splošnem kot kandidati za ministrska mesta na svojih resorjih veljajo predsedniki svetov po posameznih področjih.

Pri tem je že jasno, da ministrsko mesto ne zanima upokojenega Vinka Gorenaka, ki sicer vodi odbor za pravosodje, tudi Romana Tomc, ki vodi področje Dela družine in socialnih zadev, se ne bo odpovedala mestu podpredsednice EPP v Evropskem parlamentu.

Kot finančni minister se znova omenja Andrej Šircelj, ki je to mesto že zasedal v prejšnji Janševi vladi, a tudi to še ni gotovo. SDS naj bi najprej počakala na dokončni dogovor glede resorjev in šele po tem iskala konkretne kandidate za ministre. Podobno velja tudi za NSi za mesta, ki še niso razdeljena.

Mandatar sredi maja, vlada junija?

Po oceni naših sogovornikov sta dve možnosti glede časovnice sestavljanja vlade. Ali bo Janša podpise za mandatarja prinesel že prihodnji teden in se za mandat potegoval že v prvem krogu, ali pa bo počakal, da gre prvi krog mimo in nato kandidiral nekje sredi maja v drugem krogu (prvi se izteče 10. maja).

Slednje naj bi bilo predvsem odvisno od tempa koalicijskih pogajanj, pa tudi dogovora s predsednico republike. Prav o tem bi lahko danes tekla beseda med njima, ko se je Janša pogovora s predsednico udeležil sam, čeprav je šlo v prvi vrsti za pogovore z vodji poslanskih skupin, a je bila Jelka Godec v Državnem zboru v terminu, ki ga je določila predsednica “prezasedena”, zato je prišel Janša osebno.

Vlaganje kandidature v prvem ali drugem krogu bi za oba namreč lahko bila stvar taktike in prestiža. Če bi nesel podpise v prvem krogu, bi Natašo Pirc Musar utegnil spraviti v zadrego, ker bi ga proti svoji volji morala predlagati za mandatarja, ali pa bi si sama »polomila zobe«, ker bi iskala drugega. Hkrati bi v drugem krogu Janša lahko zaobšel predsednico in kandidaturo vložil s podpisi poslancev neposredno v Državni zbor. Hkrati bi Janši koristilo, da s predsednico ne bi imel odkrito sovražnega odnosa, četudi je jasno, da velike ljubezni med njima ni.

V vsakem primeru gre vlado pričakovati junija, pred poletnimi počitnicami.