Že skoraj desetletja poslušamo o tem, da število katoličanov v Evropi vztrajno upada. Vse manj je krstov in vse več pogrebov. Vztrajno narašča tudi število tistih, ki so iz cerkve izstopili. Marsikje je še vedno tako, ne pa povsod. Videti je prve znake, da se trend upadanja vsaj ponekod obrača.
Iz nekaterih držav prihajajo poročila, da vsako leto padajo novi rekordi v številu katehumenov. Se pravi odraslih ljudi, ki se odločijo za krst. Iz Francije tako poročajo, da je letos ob velikonočni vigilijo krst prejelo preko 17 tisoč katehumenov, kar je najvišje število od začetka beleženja. V veliki meri gre za mlade odrasle in mladostnike. Zanimivo je, da 65 % teh katehumenov prihaja iz nevernih družin, kar kaže na nov val osebnega iskanja vere. Pred samim obredom krsta je potrebno opraviti pripravljalno obdobje, ki traja od 18 mesecev do dveh let.
Tudi v Belgiji se je število katehumenov v zadnjem desetletju potrojilo, prav tako pa beležijo velik porast tudi v Veliki Britaniji. V Sloveniji pa so se krsti katehumenov v obdobju 2012-2022 skoraj podvojili – iz 302 na 589 letno. Število vseh krstov skupaj sicer pri nas pada in dosega dobrih 10 tisoč na leto.
Evangelizacijski kanali
Naročniška vsebina
@antoinepasquier Très beau témoignage de Martin, baptisé à Pâques dans la paroisse de Vélizy-Villacoublay. Vidéo réalisée par la paroisse. #catéchumènes #baptême #néophyte #pâques #catholique ♬ son original – Antoine Pasquier
Drug tip so spreobrnjenci iz drugih ver, predvsem iz islama. Tudi teh ni malo. Po podatkih francoske škofovske konference je leta 2024 krst prejelo več kot 400 katehumenov, ki so prej pripadali muslimanski veri. Mnogi zaprosijo tudi za anonimnost zaradi strahu pred zavrnitvijo družin in sorodstva ali tudi iz varnostnih razlogov.
Optimistični realizem
Bodimo realni.
Naročniška vsebina
Impotentna otročja pastorala
Cerkev je nekje na svoji poti, morda omamljena od uspehov, pastoralno šla mimo ozkih vrat, ki so ji bila vedno namenjena, in je stopila skozi široka vrata. Namesto, da bi se ukvarjala z evangelizacijo in pastoralo odraslih, je le to večinoma prepustila moralnim teologom in se skoraj izključno posvetila pastorali otrok in mladih. Posledica tega pa je, da imamo zadnjih nekaj generacij glavnino vernikov, ki imajo osebno vero na ravni osnovnošolskega otroka in svoje krščanstvo doživljajo predvsem kot skupek pravil, prepovedi in dolžnosti.
Verniki z otroško (otročjo) vero bodo težko spreobrnili kogarkoli in tudi zato danes kristjani v veliki meri v družbi ne veljamo za nosilce naprednih idej in za gonilno silo človeštva, kar smo bili (z nekaj odkloni) skozi vso dvatisočletno zgodovino, ampak za skupino precej osebnostno nerazvitih in ne razmišljujočih posameznikov. Na račun količine smo izgubili globino.
Glede na prakso prve cerkve, ki se s pastoralo otrok sploh ni ukvarjala, bi veljalo razmisliti, če so otroci res glavna ciljna skupina oznanjevanja. Velik izziv za cerkev v prihodnosti bo tako, kako obnoviti in poustvariti kakovostno pastoralo odraslih. Vanjo bodo seveda naravno preko svojih staršev vključeni tudi otroci. Kjer so to začeli izvajati, žanjejo uspehe tudi v obliki velikega števila katehumenov. In nenazadnje lahko sklenemo, da ima ravno Katoliška cerkev odgovore ne le osebna bivanjska vprašanja, ampak s svojim družbenim naukom tudi odgovore tudi na sodobne globalne izzive.
Komentirajo lahko naročniki