Bi odprli dijaški ali študentski račun? Pripravite se na sledečo kalvarijo s slovenskimi bankami

Moja hči je letos v prvem letniku gimnazije in zaradi prejemanja štipendije je morala odpreti bančni račun. (Dokler pravice do uporabe gotovine ne vpišemo v ustavo, bo prejemanje štipendije na transakcijski račun očitno edina možnost.) Seveda sem najprej pomislil na tako imenovane neobanke, spletne banke, kot so Revolut, N26 in Trade Republic.

Neobanke žal dijaškega/študentskega računa ne ponujajo. Revolut sicer za mlajše od 18 let omogoča podračun na računu staršev, ki pa nima lastnega IBAN-a, tako da za prejemanje štipendije ni primeren. Ostanejo torej slovenske banke oziroma tuje banke s poslovalnicami v Sloveniji. Odpiranje dijaškega računa na daljavo? Nemogoče.

Na srečo živimo v Ljubljani, tako da je bančnih poslovalnic še vedno na pretek (kljub temu da so nam najbližjo v Šentvidu pred kratkim zaprli). V nedeljo sem si torej zamislil, da bi si v eni od bank preko spleta rezerviral termin, ko bi se s hčerjo preprosto sprehodila v izbrano poslovalnico in odprla bančni račun. Najprej sem poskusil pri NLB. Klikneš na “rezerviraj termin”, izbereš poslovalnico, želeni termin, vneseš nekaj podatkov in urejeno.

Nedelja

Ker je bila nedelja, razumem, da nisem mogel izbrati ponedeljkovega termina. Je pa tako, da, kljub temu da sem kliknil na gumb “rezerviraj termin” in da ima obrazec naslov “Obrazec za rezervacijo termina v poslovalnici”, takoj pod njim piše: “Izberite poslovalnico in termin, ki vam najbolj ustreza. Vpišite vaše kontaktne podatke in naši svetovalci se bodo z vami dogovorili za točen termin obiska.” Aha, pravzaprav gre za “Obrazec za željo za rezervacijo termina v poslovalnici”.

Po oddaji obrazca sem na mail takoj dobil obvestilo, da se bodo bančni svetovalci potrudili, da me bodo kontaktirali v najkrajšem možnem času. Ta najkrajši možni čas je bil (merjeno od časa, ko se banka v ponedeljek odpre, ne pričakujem da se bo nekdo s tem ukvarjal v noči na ponedeljek) 98,5 ure – mail s povezavo do obrazca, kjer lahko resnično rezerviraš termin, sem namreč dobil šele v petek dopoldne. Takrat je bila naša dijakinja že ponosna lastnica TRR pri Gorenjski banki. Ampak ne prehitevajmo …

Torek

V torek dopoldne sva se, kljub temu da od NLB odziva še ni bilo, odpravila v njihovo poslovalnico, kjer sem si v termin zaželel. Morda bova imela srečo, sem si mislil. Vstopiva. Dela blagajna in dve pisarni: v eni od njiju je bančnica s stranko, v drugi je bančnik sam, na steklenih stenah obeh pisarn pa neugleden napis, natisnjen na preprost list papirja, kjer piše nekaj v smislu – parafraziram: “Pojdi stran!”

Ne pustim se odgnati in potrkam ter povem, da sicer nimam termina, me pa zanima, če imajo morda kakšno “luknjo” oziroma, kdaj bi se lahko oglasil. Bančnik, ki je imel gotovo pomembnejše delo kot prijazno sprejeti potencialno stranko, me je nevtralno – na meji neprijaznost – “povabil”, da počakam zunaj. Ko se je blagajna sprostila in nihče od čakajočih ni stopil naprej, je bil to znak, da v vrsti nisva prva. Malo sva počakala, potem pa sem se odločil, da se zna to čakanje zavleči, zato sva se odpravila domov.

Ker sva se mimogrede peljala mimo banke OTP, sem na njihovi spletni strani želel preveriti, kako je z dijaškim računom pri njih. Odprem spletno stran, preko katere se odpre obrazec za soglasje s piškotki, podrsam po zaslonu, da bi piškotke potrdil, a gumb izgine. No, tudi OTP očitno ne želi novih strank.

Ko prideva domov, pošljem povpraševanje še na banko Sparkasse. Pri njih namesto na gumb “rezerviraj termin” klikneš na “Stopite v stik z nami” in nato “Prek obrazca”. Obrazcu je ime “Želim brezplačni posvet” – vsaj poimenovanje je ustreznejše kot pri NLB.

Vpišem zgolj svoje podatke in izberem poslovalnico. V polje “Vaše sporočilo” sem vpisal še vprašanje, kateri dokumenti so potrebni za odprtje dijaškega računa. Tudi v tem primeru sem na mail takoj dobil potrdilo o oddanem obrazcu z zagotovilom, da me bodo kontaktirali v najkrajšem možnem času.

Odgovor sem dobil že čez 46 ur in 18 minut: “Spoštovani, zahvaljujemo se vam za poslano e-sporočilo. Obveščamo vas, da smo vaše povpraševanje posredovali svetovalcem v poslovno enoto.” 🤯 Dva dni so potrebovali, da so moj mail posredovali v poslovno enoto?! Še 30 ur kasneje sem dobil odgovor svetovalca na moje vprašanje; termina za obisk poslovalnice pa ne.

Četrtek

V četrtek sva poskusila srečo še v Gorenjski banki. Imela sva jo in po dobrih petnajstih minutah sva že odkorakala ven. Kar tudi ni samoumevno – prijatelj mi je zaupal, da so za enak postopek v Deželni banki Slovenije potrebovali 45 minut.

“Usrane banke”

V življenju sem odprl in zaprl že kar nekaj bančnih računov, v Sloveniji in v tujini. Nekatere izkušnje z bankami so bile pozitivne (takšne so bile vse izkušnje z bankami v tujini), večina pa nevtralnih ali negativnih. Ko smo bili z Društvom študentov informatike na ekskurziji v ZDA in so nam zlorabili društveno kreditno kartico, se je NLB izkazala: bili smo v stiku po telefonu in problem so rešili.

Ko sem nazadnje zapiral račun pri NLB, je bila bančnica zelo prijazna, je pa dolgo trajalo, da sem prišel na vrsto. Ko sem nazadnje odpiral transakcijski račun pri Intesi Sanpaolo Bank, sem imel občutek, da sem bančni svetovalki odveč. Ko sem v letih 2018 in 2019 poskušal pridobiti stanovanjski kredit, sem obiskal 14 bank. Nazadnje sem kredit vzel pri gospodu, ki mi je stanovanje prodal.

Skratka: ne presenečajo me negativne anekdote iz slovenskih bank, niti me ne preseneča, da ima Toshl (slovenska aplikacija za vodenje osebnih financ, katere zvesta stranka sem že dolga leta) seznam “usranih bank“, na katerem so bile ob njegovem nastanku praktično vse slovenske banke – večina se jih je od takrat sicer že poboljšala.

Ne preseneča me naslov, ki sem ga pred dnevi prebral na finance.si: Kako slovenske banke zaostajajo pri ključnih digitalnih storitvah. Me pa preseneča oziroma bolje rečeno žalosti, da se banke bolj ne potrudijo za dijake, ki odpirajo svoj prvi račun. Vtis, ki ga nanje naredijo, je namreč sila klavrn.