Kar se je leta 2019 začelo kot nenavadna nepremičninska ideja, se je v začetku leta 2026 prelevilo v eno najbolj tveganih zunanjepolitičnih operacij administracije Donalda Trumpa. Grenlandija, največji otok na svetu, ni več le odmaknjeno ledeno ozemlje, temveč epicenter nove hladne vojne, kjer se križajo interesi nacionalne varnosti, energetske neodvisnosti in usoda zahodnega zavezništva.
Kakšni so interesi v ozadju? Gre za resen poskus izgradnje ameriškega arktičnega imperija ali zgolj za agresivno taktiko za izsiljevanje ugodnejših koncesij? Bo vse skupaj morda sprožilo verižno reakcijo z nepredvidljivimi in daljnosežnimi posledicami?
Situacija sicer ni ne nova ne presenetljiva. Naš sodelavec Rok Frelih je že skoraj leto nazaj zapisal, da za Grenlandce “prihajajo časi, ko jih lahko nekdo “kar vzame”. Vprašanje je le, kdo bo to.”
Trump pravi, da bodo Grenlandijo dobili “tako ali drugače”. Kaj je v resnici na kocki
“Zlata kupola” in geografska nujnost
Glavni razlog za ameriško fiksacijo na otok je preprosta, a neizprosna geografija. Grenlandija leži neposredno pod najkrajšo potjo ruskih balističnih raket in bombnikov proti ZDA.
Greenland – As viewed from a proper map
Why Greenland? Well because Moscow bases almost all of their strategic military assets on the Kola Peninsula next to Finland. This is where the Russian ICBM silos, submarine bases, and their strategic bombers are.
If you look at the… pic.twitter.com/z6qECCJ3u5
— Object Zero (@Object_Zero_) January 6, 2026
Administracija Donalda Trumpa v otoku vidi ključni steber za projekt “Zlata kupola” (Golden Dome) – napreden protiraketni ščit. Geografsko gledano je Grenlandija optimalna točka za prestrezanje raket v njihovi najvišji točki poleta.
Poleg tega nadzor nad otokom zagotavlja obvladovanje vrzeli GIUK (Grenlandija–Islandija–Velika Britanija), strateškega ozkega grla, ki ruskim podmornicam onemogoča neopažen vstop v Atlantik.
With U.S. forces seizing the Russian-flagged & Iranian-linked vessel Marinera (Bella 1) north of the Scottish coast, it’s worth mentioning the importance of the GIUK gap.
The Greenland-Iceland-United Kingdom Gap is the “defense wall” against Russian & Chinese submarines pic.twitter.com/MtWyBHPC9h
— Visegrád 24 (@visegrad24) January 7, 2026
Poslovni načrt: Konec kitajskega monopola
Pod površjem varnostne retorike pa se skriva preračunljiva gospodarska strategija. Kot poroča European Business Magazine, Grenlandija hrani približno 18 % svetovnih zalog ključnih redkih zemeljskih kovin, ki so nujne za napredne tehnologije in zeleni prehod.
🚨Information: Greenland holds vast, largely untapped mineral resources, including rare earth elements, graphite, lithium, and other critical minerals.
These resources could play a key role in the future of green energy, technology, and global supply chains — making Greenland a… pic.twitter.com/2zwvEyThsc
— US Homeland Security News (@defense_civil25) March 26, 2025
Diplomatski razkol in grožnja z vojsko
Medtem ko tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt poudarja, da je “uporaba vojske vedno ena od možnosti”, državni sekretar Marco Rubio poskuša pomiriti strasti. Po poročanju Wall Street Journala je Rubio zakonodajalcem pojasnil, da ZDA primarno ciljajo na nakup, ne invazijo, čeprav jastrebom v administraciji, kot je Stephen Miller, vojaška opcija ni tuja.
Njegova žena je na X celo objavila provokativno sliko:
SOON pic.twitter.com/XU6VmZxph3
— Katie Miller (@KatieMiller) January 3, 2026
Evropa je odgovorila z nepričakovano enotnostjo. Voditelji Francije, Nemčije, Italije, Poljske, Španije in Velike Britanije so v skupni izjavi poudarili, da “Grenlandija pripada njenim prebivalcem”.
Joint Statement on Greenlandhttps://t.co/ORMWHpKEJt pic.twitter.com/wu1SdF1INN
— Statsministeriet (@Statsmin) January 6, 2026
Danska premierka Mette Frederiksen pa je opozorila na najhujši možni scenarij: “Če se ena članica zveze NATO odloči napasti drugo, bi to pomenilo konec zavezništva in mednarodnega reda, kakršnega poznamo.”
Analiza European Policy Centre medtem opozarja, da bi evropsko popuščanje pri Grenlandiji ustvarilo nevaren precedens tudi za druga območja, kot je Svalbard.
Zato predlaga več korakov: omejene in pregledne pogovore z ZDA o varnosti in virih, izključitev ruskih in kitajskih podjetij iz Grenlandije, okrepitev vloge Nata na otoku ter tesnejše povezovanje nordijskih, baltskih, britanskih in kanadskih varnostnih prizadevanj.
EU pa bi morala že zdaj okrepiti svojo arktično strategijo, vlaganja in politično prisotnost, vključno z možnostjo prihodnjega članstva Grenlandije.
Možnost verižne reakcije z daljnosežnimi posledicami
Analiza v Foreign Policy pa trdi, da bi morebiten ameriški poskus priključitve Grenlandije sprožil verižno reakcijo z daljnosežnimi varnostnimi in političnimi posledicami.
Naročniška vsebina
Gradnja imperija ali drzna pogajalska taktika?
Vprašanje, ali gre za resen poskus izgradnje ameriškega arktičnega imperija ali zgolj za agresivno taktiko za izsiljevanje ugodnejših koncesij (kot so rudarske pravice in vojaška oporišča), ostaja odprto. Dejstvo pa je, da je podnebna kriza, ki hitreje kot drugod tali arktični led, postala katalizator za nove ozemeljske pretenzije.
Grenlandija tako ni več le odmaknjen otok, temveč strateška nepremičnina, od katere bi lahko bila odvisna prevlada v 21. stoletju.
En odgovor na “Zakaj si Trump tako zelo želi Grenlandije in kaj bi pomenilo, če bi Evropa popustila”
Kaj lahko Evropa naredi? Nič. Popolnoma nič. Kakšna blondinka bo kaj benignega izrekla, to je pa tudi vse. Recimo, da bo rekla, da pozorno spremlja. Pa naj! Evropa je popolnoma pokorjena. Je v popolnem vazalskem odnosu do svojega gospodarja, ki dela z njo kar hoče. NATO = ZDA. Brez ZDA ni tega pakta. Če ZDA rečejo 5%, jih bo 5, sicer sledijo tarife, carine, sankcije…. Saj je Trump povedal, “zahodna hemisfera je moja”.
Komentirajo lahko naročniki