Donald Trump ne odstopa od prevzema Grenlandije: “Dobili jo bomo, tako ali drugače,” pravi. Za Grenlandijo se je močno zanimal že v prejšnjem mandatu, a tedaj je bilo očitno, da skuša postaviti protiutež kitajskemu vplivu. Kitajci so svoje dejavnosti v tem času občutno zmanjšali, grenladnska politika pa je začela resno razmišljati o osamosvojitvi od Danske; Grenlandija šteje okoli 57.000 prebivalcev, ki trenutno pridružitvi ZDA niso naklonjeni.
ZDA imajo na Grenlandiji oporišče vesoljskih sil, namenjeno prepoznavi napadov. Gre za senzoriko, ki spremlja satelite in gibanje raket ter določa odziv na premike. Američani pričakujejo, da bi Kitajska na Grenlandiji postavila tehnologijo za dvojno uporabo, s katero bi močno ogrozila obrambno sposobnost ZDA.
Obenem bi vsaka pomorska sila, ki bi hotela napasti ZDA iz smeri Arktični ocean – Atlantik morala prečkati prehod med Grenlandijo in Islandijo ter Islandijo in Škotsko (GIUK). Če Američani tega ne nadzorujejo, to zanje pomeni ranljivost. Govori pa se tudi o postavitvi ameriških jedrskih kapacitet na spornem otoku, česar v mirnodobnem času danska zakonodaja ne dovoljuje.
Grenlandija in Arktika sta bogati z rudninami in energenti, ki so večinoma prekriti z ledom, a se zaradi otoplitve obeta lažja dostopnost. Zaradi naravnih bogastev in strateške pozicije je Arktika postala žarišče tekme med velesilami, zato predstavlja bojišče prihodnosti, na kar se vse bolj intenzivno pripravlja tudi NATO.
Komentar Roka Freliha:
Čeprav se je dejavnost Kitajske na omenjenem območju zmanjšala, gre najbrž le za začasen umik, najmočnejša vojaška sila na Arktiki pa ostaja Rusija. Trumpova želja po Grenladiji ima tako dva motivacijska faktorja, vojaškega in gospodarskega.
Trumpove poteze jasno kažejo, da Danski kot zaveznici ne zaupa, kar je glede na politično situacijo razumljivo. Maloštevilno prebivalstvo spornega otoka s šibkim gospodarstvom v sodobni politiki moči ne more biti samostojen faktor. Trenutno je odvisen od Danske, a ga evropska zavezanost pravu in institucionalizmu že z enim referendumom lahko odnese v roke Kitajcev ali Rusov, kar niti za ZDA niti za Evropo absolutno ni sprejemljivo.
Spor okoli Grenlandije predstavlja tudi potencialen korak k spremembam v Natu. Iz ZDA prihajajo pozivi po izstopu (kar je zaradi izgube zaveznikov malo verjetno), realno pa si lahko obetamo močno prestrukturiranje.
Za pomiritev zaveznikov in ustavitev nasprotnikov tem trenutku edino rešitev predstavljajo izdatne evropsko-ameriške investicije v Arktiko, podprte z močno vojaško prisotnostjo. To bi pomenilo krepitev zavezništva in odvrnitev nasprotnikov. Sicer Grenlandci resda ne bodo Danci ali Američani, pač pa Kitajci ali Rusi. Grenladski premier se namreč moti: prihajajo časi, ko jih lahko nekdo “kar vzame”. Vprašanje je le, kdo bo to.
Komentirajo lahko naročniki