Komentira: Rok Čakš
Te dni, ko se jedrna Evropa, h kateri nas naj bi pregovorno vračala vlada Roberta Goloba, pospešeno dogovarja o krepitvi vojaške moči, v Sloveniji poteka zanimiv proces. Leve stranke na oblasti kar tekmujejo, kako bi se izvile iz zadrege: Golob zatrjuje, da ne bo del koalicije voljnih (drugo ime za jedrno Evropo!), ki se bo oborožila in z orožjem še intenzivneje pomagala Ukrajini.
Zunanja ministrica Fajonova je sicer, kot vedno, zaskrbljena, a če bomo vlagali v obrambo, bomo po besedah Socialnih demokratov to počeli v »širšem smislu« – torej kot obrambne izdatke evropskim partnerjem »prodajali« vlaganje v bolnišnice, izobraževanje ter znanost in razvoj. V tretji koalicijski partnerici, Levici, so še konkretnejši: če bomo morali pristati na diktat Bruslja (beri: jedrne Evrope), ga moramo izigravati kjerkoli se da. Kot smo leta in leta izigravali skupno zavezo zavezništva NATO, da bodo države članice za obrambo namenile vsaj 2 % BDP-ja. Mimogrede, to zavezo med parterji kršimo že od leta 2014.
Nasvet vodje poslancev koalicijske Levice: Slovenija naj izigra evropske partnerje:
Unfortunately, it’s even worse, @MikeWaltz47
They publicly announced cheating on our @NATO partners regarding our commitment. Watch: https://t.co/mp9J5SZOw4 pic.twitter.com/3TLM6WrhUW
— Janez Janša (@JJansaSDS) March 7, 2025
Lepo se sliši, in morda bodo njihovi volivci, katere so zavajali desetletja (spomnimo se zbiranja podpisov Levice in SD-ja proti »nakupu tankov«, zdaj pa enake »tanke«, le da druge znamke, kupujejo sami za 700 milijonov evrov), to sprenevedanje tudi kupili. Oni morda, a evropski zavezniki zagotovo ne. Potem pa se čudimo, da Slovenije ni več zraven praktično pri nobenem resnem srečanju evropskih voditeljev, kjer njena prisotnost ni obligatorna.
Mirovništvo? Bogata EU nanj stavi že desetletja, ko pa gre zares, pa nas nihče ne upošteva.
Nekateri naši levičarji in drugi utopisti bi se šli »mirovnike« in bi namesto izgradnje močne vojaške sile Putina in podobne prepričevali in odvračali z miroljubnimi prijemi, diplomacijo, z vzvodi mehke moči ipd. “Pot, ki vodi to družbo naprej, je pot miru, pot pogovorov, pot iskanja rešitev za skupno mizo,” je vizija Aste Vrečko in Levice za reševanje vojn po svetu in drugih konfliktov.
Vse lepo in prav, Asta, ampak kako to, da zdaj, ko se “pot do miru v pogajanjih za skupno mizo” išče glede Ukrajine, za Evropsko unijo, najbogatejšo zvezo držav sveta in zastavonošo politike “mehke moči” v zadnjih desetletjih, pri “skupni mizi” ni prostora?!?
Odgovor je preprost, a uničujoč za tovrstni levičarski utopizem: Evropske unije ni zraven v pogovorih o miru, ker nima dovolj močne vojske za vojno!
Asta Vrečko: “Smo proti povečanju izdatkov za orožje. Pot, ki vodi to družbo naprej, je pot miru, pot pogovorov, pot iskanja rešitev za skupno mizo, ljudje potrebujejo drugo vizijo družbe, sveta in varne prihodnosti.”
P. Merše: kaj ti ljudje kadijo?!
Več: https://t.co/rfv2g004ge pic.twitter.com/lyNeQVxjUD— Spremljamo (@spremljamo_tw) March 8, 2025
Naj se sliši še tako grozno, kruto in militaristično, je to edina resnica. V svetu, kjer pri voditeljih glavnih velesil (ponovno) šteje zgolj surova moč, Evropska unija nima nobenega spoštovanja, ker ne samo, da ni sposobna braniti same sebe, temveč ni sposobna niti zaščititi lastnih interesov, lastne varnosti in nenazadnje miru, v svoji neposredni soseščini. Prepričani smo lahko, da če bi EU imela vojaško moč, s katero bi lahko kadarkoli nadomestila umik ameriške vojaške tehnike iz Ukrajine, bi bila še kako močan igralec v pogajanjih o nadaljnji ureditvi Evrope. Zdaj pa se o geostrateških spremembah, ki se najbolj tičejo nje same, na njen račun dogovarjata Rusija in ZDA, EU pa je zgolj nepotreben postranski opazovalec, ki bi rad sedel z velikimi, a ga nihče ne jemlje resno.
Zato, Spomenka Hribar, Asta Vrečko in ostali utopisti, ki vas v koalicijskih vrstah ne manjka: če želite Slovenijo, Evropo in svet prepričati v moč vašega mirovništva, edina pot za to vodi skozi Moskvo. Zato, pot pod noge. Če imate prav, vam bo hvaležen ves svet. Bolj realno pa: se, z nadaljevanjem tovrstne politike, žal vidimo v naslednji vojni.
Celoten Safari:
Komentirajo lahko naročniki