Prenovljena aplikacija Erar še ni bila aktivna niti eno uro, ko je v javnosti zaokrožila informacija, da je Gen-I fizični osebi nakazal kar 20 milijonov evrov, in to tik pred volitvami, 28. marca 2022. Transakcija je bila še toliko odmevnejša ob dejstvu, da je prav Gen-I, ki ga je tedaj vodil aktualni premier Robert Golob, edini subjekt, ki je nasprotoval nedavni razširitvi Erarja tudi na nakazila fizičnim osebam, ter zadevo celo izpodbijal na ustavnem sodišču, a neuspešno.
V Gen-I so danes Suzani Kos in drugim novinarjem, ki so se o tem pozanimali, pojasnili, da gre v tem primeru za napako, saj da je šlo za plačilo glavnice za obveznice GE02 Centralni klirinško depotni družbi in da sistem Erar ni pravilno prepoznal navedbe poslovnega partnerja in namena plačila, kar so utemeljili tudi z bančnim izpiskom.
Iz aplikacije je sicer razvidnih sicer še 4.299 plačil fizičnim osebam, od tega 8 večjih od milijona evrov in 36 večjih od pol milijona evrov, kar naj bi Gen-I pojasnil jutri, poročajo Finance.
Erar po novem prikazuje tudi vsa nakazila javnih subjektov in podjetij v državni lasti v tujino ter nakazila fizičnim osebam, ki so višja od bruto plače predsednice republike. Ta trenutno znaša 6.415,84 evrov.
Predsednik vlade Golob je sicer januarja prijavil tudi pridobitev denarnih sredstev. Za kaj gre in v kakšni višini sicer ni jasno, premier pa se je glede tega zavil v molk. Zakon sicer nalaga prijavo spremembe, če je večja od 10.000 evrov.
Komentar Petra Meršeta: Izbruh Svobode ni korak k transparentnosti, prej nasprotno
Prav nenavadno je, da je razširitvi aplikacije Erar nasprotovalo ravno podjetje, ki ga je do vstopa v politiko vodil Robert Golob, znano pa je tudi, da ima z njim velike ambicije tudi po odhodu iz politike. Tudi sicer pa velja podjetje neuradno kot »bankomat« vladajoče Svobode. Da je domišljija vendarle delovala prehitro, se je, kot kaže, izkazalo pri najočitnejšem nakazilu, ki ga je zmotno razkril Erar.
Kljub temu pa drži, da imajo Golobovi sicer polna usta transparentnosti ter demokratičnosti, s katero naj bi Slovenijo rešili iz domnevne avtokracije, a ko gre za denar se hitro zavijejo v molk, češ, da nečesa niso dolžni razkriti (Golob o svojih spremembah premoženja), ali pa se nad institucije, ki povečujejo transparentnost spravljajo celo prek ustavne presoje.
Komentirajo lahko naročniki