Sveži podatki: Slovenija lani s podpovprečno gospodarsko rastjo in velikim padcem industrijske proizvodnje

Slovensko gospodarstvo je lani prestavilo v nižjo prestavo. Po prvih podatkih Statističnega urada RS (Surs) se je BDP povečal za 1,1 odstotka, kar je najskromnejša rast po pandemičnem letu 2020.

Čeprav smo prvič v zgodovini presegli magično mejo 70 milijard evrov skupnega BDP, podatki Eurostata kažejo, da smo lani rasli počasneje od povprečja Evropske unije.

Spodnji graf, v osnovi vzet iz Financ, kaže padanje gospodarske rasti v času mandata Golobove vlade

Golobov trend je jasen pic.twitter.com/X9CZwfnQIG

— Svoboda (@SvobodaBlog) February 16, 2026

Potrošnja kot glavni motor, gradbeništvo na dveh tirih

Če bi se zanašali le na izvoz, bi bila slika precej bolj mračna. Glavni steber rasti je bila domača potrošnja, ki se je okrepila za 2,6 odstotka. Slovenci smo lani kljub negotovosti zapravljali več, predvsem za storitve in trajne dobrine.

Ekonomisti, med njimi Anže Burger, ocenjujejo, da so k temu pripomogli:

• Nižja inflacija v primerjavi s prejšnjimi leti.
• Visoki bančni prihranki, ki smo jih končno začeli sproščati.
• Izredna izplačila, kot sta zimski regres in dodatek za upokojence.

Zanimiv preobrat pa smo videli pri investicijah:

• Nestanovanjska gradnja: Posel cveti, naložbe so zrasle za visokih 13,5 %.
• Stanovanjska gradnja: Tukaj se je ustavilo – beležimo 7,5-odstotni upad.
• Državna pomoč: Ključno vlogo je odigrala država, ki je z investiranjem (tudi zaradi evropskih sredstev) preprečila globlji padec.

Trg dela: Manj zaposlenih v tovarnah

Prvič po dolgem času smo opazili rahel upad zaposlenosti (za 0,4 odstotka). Najbolj so to občutili v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, kjer je delo izgubilo približno 4.900 ljudi. Banka Slovenije opozarja, da je to neposredna posledica ohlajanja pri naših glavnih trgovinskih partnericah, predvsem v Nemčiji.

Slovenija beleži tudi velik padec v industrijski proizvodnji. Ta se je letošnjega decembra glede na lanskega zmanjšala kar za 4,1 %, med jan-dec 24 in jan-dec25 pa za 1,8 %.

Padec ni med največjimi v EU, je pa v spodnjem delu. Za primerjavo – med državami članicami, za katere so podatki na voljo, so bile najvišje letne rasti zabeležene na Poljskem (+6,9 %), Švedskem (+4,8 %) in Hrvaškem (+4,5 %). Največji padci so bili zabeleženi na Slovaškem (-8,5 %), v Luksemburgu (-7,9 %) in Bolgariji (-6,8 %).

https://t.co/djYB4znLX2 pic.twitter.com/X0NEu5mAVc

— Peter Žerjavič 🇪🇺 (@PeterZerjavicEU) February 16, 2026

Kaj nas čaka v letu 2026?

Banka Slovenije ostaja previdno optimistična. Za letošnje leto napovedujejo okoli dvoodstotno rast. Pričakuje se, da bo država še naprej močan investitor, z umirjanjem trgovinske negotovosti pa naj bi se ponovno prebudile tudi zasebne investicije.

Še zanimivost: Nominalni BDP na prebivalca je lani znašal 33.062 evrov, kar je najvišja raven do zdaj.