Posledice Golobovega odnosa do zdravstva: še daljše čakalne vrste in velik porast čistih zasebnikov v zdravstvu

 Obljubljali so ravno nasprotno, a podatki kažejo, da so se čakalne vrste v slovenskem zdravstvu v času vlade Roberta Golobva močno podaljšale. Kljub večjemu številu družinskih zdravnikov, se je število ljudi brez osebnega zdravnika le malo zmanjšalo, prek 230.000 žensk nima izbranega ginekologa, številni otroci so brez pediatra, pol milijona ljudi nima izbranega osebnega zobozdravnika.

Ob omejevanju dela koncesionarjev pa je vzporedno v času Golobovega za več kot 50 % naraslo število čistih zasebnikov v zdravstvu, ki izvajajo samoplačniške storitve. 

Paliativna oskrba je nedostopna, po številu zdravnikov smo še vedno močno pod povprečjem EU, kritično primanjkuje tudi negovalnega kadra.

Iniciativa zdravstvo.si je pripravila manifest “kakovostne, pravočasne in solidarne javne zdravstvene oskrbe,” za izboljšanje tega nezavdljivega stanja z naslovom Za bolnika.

Ureditev razmer v zdravstvu je bila sicer ena ključnih predvolilnih zavez aktualne vlade. Njene obljube so bile strnjene v populistične slogane kot sta “dostopno zdravstvo za vse” in “30 dni do specialista”. A rezultati kažejo, da je vlada na ključnem področju svojih zavez ni izpolnila.

Glede na predvolilne ankete ureditev razmer v zdravstvu ostaja eno osrednjih pričakovanj slovenskih volivcev tudi v prihodnje. 

Vse več ljudi, ki jih država pušča čakati ali celo umreti

Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da se je med letoma 2022 in 2026 skupno število čakajočih na zdravstvene storitve povečalo za 35 odstotkov, še bistveno bolj pa je naraslo število pacientov, ki čakajo dlje od dopustne čakalne dobe.

Po stari metodologiji je teh skoraj 70 odstotkov več, po novi pa celo več kot dvakrat toliko kot ob začetku mandata vlade, ugotavlja portal Info360. Najbolj zaskrbljujoče je povečanje števila pacientov z napotnico »zelo hitro«, kjer se je število čakajočih povečalo za več kot 120 odstotkov.

Pacienti plačanih storitev ne prejmejo, namesto tega morajo plačati še enkrat

Pacienti tako namesto v obljubljenih 30 dneh na specialistične preglede čakajo leto, dve ali več, medtem pa jih zdravstvene ustanove za hitrejšo obravnavo ponujajo samoplačniške storitve. Vsi, ki si tega ne morejo privoščiti, čakajo v predolgih čakalnih vrstah, kar ima za posledico poslabšanje njihovega zdravstvenega stanja ali celo smrt. Zastopnik pacientovih pravic Marjan Sušelj opozarja, da so pritožbe zaradi čakalnih vrst stalnica.

Pacienti, ki plačujejo za delujoče javno zdravstvo tako v njem ne prejmejo storitev, ki so jih plačali, ampak morajo zanje še enkrat plačati iz žepa. Da je pravica do zdravstvene oskrbe v praksi postala privilegij, je eden “največjih porazov države,” je dejal eden od sopodpisnikov manifesta Za bolnika dr. Krištof Zevnik.

V 🇸🇮 čakaš na zdravnika mesece – ali pa ga sploh nimaš.
Plačuješ obvezno, a ti doma zdravljenje pri zasebniku zavarovalnica NE POVRNE. V 🇪🇺 državah ti ZZZS stroške POVRNE!
Golobova Vlada tega ni uredila! Dostop do zdravljenja ni privilegij. Je pravica!https://t.co/DIgq1ao1xB pic.twitter.com/XaoOCCg6fX

— zdravstvo.si (@zdravstvo_si) February 14, 2026

50 % več privatnikov v zdravstvu

Ker vlada bije bitko proti zasebnikom na področju zdravstva s prepovedjo njihovega hkratnega dela v javnih ustanovah in omejevanjem koncesionarjev, so čakalne dobe še daljše.

Ker z ukrepi dušijo zasebnike koncesionarje in jim zmanjšujejo obseg storitev, kritih preko ZZZS, je opravljenih storitev manj, kar je voda na mlin čistih zasebnikov v zdravstvu.

Takšnih je zato vse več. Mladi zdravniki opozarjajo, da “nobena vlada doslej ni za privatizacijo zdravstva naredila toliko, kot vlada Roberta Goloba,” saj se je število privatnih zobo/zdravnikov pod njeno oblastjo povečalo za 50 %.

Nobena vlada doslej ni za privatizacijo zdravstva naredila toliko, kot vlada Roberta Goloba. Število privatnih zobo/zdravnikov se je v tem času povečalo za 50 %! V privatni sektor jih je pregnala vlada s svojimi “reformnimi” ukrepi. V kolikor bo usmeritev zdravstvene politike… pic.twitter.com/vqwML58KUj

— Mladi zdravniki (@MladiZdravniki) February 14, 2026

V praksi tako vlada, ki po programu Levice bije bitko proti zasebnikom v zdravstvu paradoksalno najbolj dela prav za privatizacijo zdravstva. Na to med drugim v eni svojih kolumen opozarja tudi dr. Alojz Ihan.

Manifest za “zagotavljanje kakovostne, pravočasne in solidarne javne zdravstvene oskrbe”

Zaradi nezavidljivega stanja slovenskega zdravstva je iniciativa zdravstvo.si pripravila manifest, ki “predstavlja izhodišča za zagotavljanje kakovostne, pravočasne in solidarne javne zdravstvene oskrbe bolnika ter hkrati ustvarja pogoje za varno in strokovno delo v zdravstvu”. Podpisalo ge je prek 200 zdravnikov in drugih javnih osebnosti.

V njem zagovarjajo javno zdravstvo, v katerem država ne postavlja ovir do zdravljenja in se solidarno zbran javni denar uporablja racionalno, za kakovostno oskrbo v razumnem roku ne glede na organizacijsko obliko izvajalca zdravstvenih storitev. Prepričani so, da je potrebno vključiti ves razpoložljiv zdravstveni kader, prekiniti s praksami njegovega omejevanja, za skrb za zdravje in razumno uporabo sredstev pa je potrebno nagraditi tudi uporabnike.

Zdravstvene delavce je treba razbremeniti administrativnih postopkov, v zdravstvo pa pospešeno uvesti moderna tehnološka orodja. Posebej so v iniciativi poudarili tudi pomen paliativne oskrbe, s katero “ohranimo dostojanstvo posameznika, mu lajšamo trpljenje ter nudimo oporo bolniku in njegovim bližnjim do zadnjih ur”.

“Merilo dobrega zdravstvenega sistema ni idealna bilanca zdravstvene blagajne, temveč pravočasna obravnava, manj trpljenja in enak dostop za vse. Zato zahtevamo sistem, ki javna sredstva usmerja v izvedeno oskrbo (ne izvajalca), spoštuje vse deležnike v sistemu in zasleduje najvišje strokovne standarde za dobrobit bolnika,” so v manifestu zapisali številni slovenski zdravniki.

Vsak dogodek, na katerem Jenull zliva ideološko gnojnico proti zdravnikom, spremlja množica novinarjev. Včeraj so predstavniki široke skupine zdravnikov predstavili manifest ZA bolnika – z željo po vsebinski, neideološki razpravi o zdravstvenem sistemu. Prišla je ena sama… pic.twitter.com/IMMn7QGfIY

— Mladi zdravniki (@MladiZdravniki) February 13, 2026