Danes so v okolici ene od šol v Kočevju opazili medvedko s tremi mladiči. Ravnateljica je zato starše pozvala k previdnosti in jim predlagala, naj otroke jutri, če je le mogoče, pripeljejo v šolo. Medtem pa stroka izraža razočaranje nad ministrstvom, da ni omogočilo pravočasnega odstrela 206 medvedov, zaradi česar se je populacija to pomlad tako razmnožila, da vstopa v človekov življenjski prostor.
Na novinarski konferenci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Zavoda za gozdove Slovenije so raziskovalci predstavili najnovejše podatke o populaciji medveda v Sloveniji, ki ostaja stabilna, a zaradi naraščajočih konfliktov z ljudmi potrebuje strokovno regulacijo. Po genetskem monitoringu, ki temelji na analizi iztrebkov, je konec leta 2023 v Sloveniji živelo 737 medvedov, pomladanska ocena za 2025 pa kaže na 954 osebkov.
Kot so poudarili, javne razprave o medvedih pogosto temeljijo na nepopolnih informacijah, zato opozarjajo na ključno vlogo znanstvenih podatkov pri upravljanju populacije in na nevarnost odločitev, ki bi se sprejemale mimo znanstvenih podlag. Ob širjenju medvedov na območja, kjer živijo ljudje, se povečuje število konfliktov, kar zahteva preventivne ukrepe kot so električne ograje in ozaveščanje, a tudi regulacijo številčnosti in razširjenosti medveda, pri čemer je odstrel ključno orodje, ki ima tudi druge pozitivne učinke za sobivanje.
Razočarani so, ker ministrstvo za naravne vire in prostor ni upoštevalo predloga, ki so ga podali na začetku leta za odstrel 206 medvedov do konca letošnjega leta. Tako bi pomladansko številčnost leta 2026 približali populaciji 800 medvedov, pri kateri so konflikti po njihovih ocenah še obvladljivi, temveč ga je zamaknilo do konca prihodnjega leta. Bojijo se, da bo konfliktov med medvedom in človekom tako vse več.
Raziskave javnega mnenja kažejo, da prebivalci Slovenije večinsko podpirajo dolgoročno ohranitev medveda, obenem pa razumejo tudi potrebo po strokovnem nadzoru nad številčnostjo, če je ta povezan z varnostjo. Raziskovalci Biotehniške fakultete ob tem poudarjajo, da mora upravljanje ostati v rokah stroke, saj odločitve brez znanstvene podlage lahko škodijo tako naravi kot ljudem. Sistematični preventivni ukrepi in premišljena regulacija pa so ključni za dolgoročno sobivanje medveda in človeka v Sloveniji.
Naročniška vsebina
En odgovor na “Medvedko z mladiči videli v bližini šole, stroka razočarana nad ministrstvom, ker ni omogočilo pravočasnega odstrela medvedov”
Živali so zaščitene. To je vse lepo in prav, toda to, da so se ZVERI tako namnožile je pa zaskrbljujoče.
To meščanov ne skrbi, ker so od tega zelo oddaljeni.
Kaj pa kmetje?
Kmetje plačujejo davek, tako za njive, kot za gozdove in tudi prispevek za GOZDNE CESTE. Toda po teh gozdovih in cestah se vsak lahko sprehaja, ne da bi davek plačal državi.
Kje je tu enakost?
Kmetu pa, ne samo, da njega ogrožajo zveri – povzročajo mu tudi ogromno gospodarsko škodo, ko zveri pokoljejo ovce in druge domače živali, divji prašiči pa razorjejo njive in poškodujejo posevke, tako, da kmet nima pridelka.
Ko bodo aktivisti, ki ščitijo ZVETI poravnavali škodo kmetu, mislim, da bodo o namnožitvi zveri – 3x premislili in soglašali z ODSTRELOM.
Komentirajo lahko naročniki