Slovensko gospodarstvo po ocenah vlade ostaja stabilno, a kot piše Darinka Pavlič Kamien, je prav ta stabilnost največji problem. Ne gre za krizo, temveč za nevarno cono udobne povprečnosti, v kateri podjetja sicer še vedno poslujejo, zaposlujejo in investirajo – vendar ne zaradi države, temveč kljub njej.
Predsednik vlade Robert Golob na očitke o slabem odnosu do gospodarstva odgovarja s poudarjanjem stabilnosti podjetij, a avtorica opozarja, da stabilnost brez razvoja pomeni zastoj. Brez ambicije, rasti in konkurenčnosti stabilnost postane recept za počasno drsenje navzdol, kar vse bolj zaznavajo tudi tuji vlagatelji.
Avstrijska gospodarska zbornica in nemški viri ugotavljajo, da se poslovna klima v Sloveniji slabša. Slovenija je za tuje investitorje vse manj privlačna, delež podjetij, ki bi danes ponovno investirala v državi, pa pada na najnižje ravni doslej. To po mnenju avtorice ni statistična podrobnost, temveč resno opozorilo za prihodnost države in naslednje generacije.
Pomemben signal nezadovoljstva je razkrila tudi nedavna afera v Klubu slovenskih podjetnikov (SBC), kjer so se podjetniki uprli potem, ko je predsednik kluba Joc Pečečnik brez soglasja članstva pohvalil vladno politiko. Odstop vodstva in množični izstopi članov so pokazali, da razkorak med političnim optimizmom in realnimi izkušnjami gospodarstva ni namišljen, temveč globok in sistemski.
Po mnenju Pavlič Kamienove podjetniki jasno ločijo med političnim leporečjem in dejanskimi razmerami: visokimi davčnimi obremenitvami, naraščajočimi stroški dela, zapletenimi administrativnimi postopki ter nepredvidljivimi spremembami pravil brez dialoga. Prav ta nepredvidljivost in pomanjkanje ambicije odganjata kapital drugam – v države, ki ponujajo stabilnost, a hkrati tudi rast.
Slovenija po deležu neposrednih tujih naložb zaostaja za primerljivimi državami, kot so Hrvaška, Češka in Madžarska, kar potrjujejo tudi mednarodne lestvice konkurenčnosti, na katerih država izgublja položaje. Ključno sporočilo članka je jasno: problem ni sovražnost vlade do gospodarstva, temveč neambicioznost in sprijaznjenost s povprečnostjo. Stabilnost sama po sebi ni uspeh – če pomeni zgolj to, da podjetja ne propadejo.
Komentirajo lahko naročniki