Sprememba zakona o vrtcih: se Svoboda boji svobode pri vzgoji otrok?

Včeraj je v državnem zboru potekala razprava o noveli zakona o vrtcih. Obeta se kar nekaj sprememb. Pa bodimo pozitivni in poglejmo najprej pozitivne. Morda se pri tem, ko presojamo, o vrednosti sprememb najprej vprašajmo bistveno. To je, komu so vrtci sploh namenjeni in zaradi koga smo jih sploh ustanovili.

Torej, vrtcev nimamo, da bi imeli zaposleni v vrtcih službe niti jih nimamo, da bi imeli posamezniki, ki imajo zasebne vrtce dobro podjetniško priložnost. Tudi jih nimamo, da bi država na njih varčevala in še manj, da bi preko njih omejevala pluralnosti in zasebno pobudo. V prvi vrsti imamo vrtce zaradi dobrobiti otrok in v tej luči skušamo tudi presojati novelo zakona.

Več pristojnosti CSD-jev glede ranljivih skupin

Pozitivna sprememba bo po novem to, da bo na predlog CSD-ja tudi brez soglasja staršev obvezno vključiti otroka v vrtec. To je zelo pomembno, še zlasti, če se zavedamo izjemnega pomena predšolskega obdobja za razvoj otroka. To je še zlasti pomembno pri otrocih, ki prihajajo iz problematičnih družinskih razmer in praviloma vrtca ne obiskujejo.

V kombinaciji z maja sprejetim Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki ukinja 20 % višji starševski dodatek za otroke, ki ne obiskujejo vrtca (kar je bilo kontradiktorno za otroke iz nespodbudnih okolij, ki bi vrtec najbolj potrebovali), vsaj nekoliko veča možnosti, da bodo otroci, ki vrtec najbolj potrebujejo, do njega tudi prišli. Poseben poudarek je na vključevanju romskih otrok.

Na splošno bo CSD dobil nekoliko več pristojnosti v primerih problematičnih družinskih razmer. Kar je smiselno, saj ga nenazadnje zato imamo.

Druga pozitivna stvar je vključitev otrok, ki vrtca ne obiskujejo zaradi katerihkoli drugih razlogov, v nekakšno skrajšano (za starše brezplačno) malo šolo pred vstopom v pravo šolo.

V redu je tudi, da zakon po novem natančneje opredeljuje, kdaj je občini dovoljeno uporabiti fleksibilni normativ (+2 otroka v skupini). S tem bi se naj preprečila njegova zlorabo, prekomerno obremenjevanje vzgojiteljev, pa tudi varčevanje občine na račun otrok z zmanjševanjem števila oddelkov.

Kaj je v zakonu spornega?

Z novelo zakona o vrtcih vlada ukinja možnost, da bi zasebni vrtci brez koncesije še naprej prejemali 85 odstotkov javnega financiranja. Po novem bodo do sofinanciranja upravičeni le tisti zasebni vrtci, ki bodo pridobili občinsko koncesijo, in še to le za določen čas, najmanj sedem in največ petnajst let. Občine koncesije ne bodo mogle podeliti, če se v javnih vrtcih zmanjšuje število oddelkov, kar pomeni, da bodo nova dovoljenja redkost. Združenje zasebnih vrtcev svari, da gre za postopno ukinjanje zasebnih vrtcev.

Poslanka SD Bojana Muršič je povedala, da se zaradi sofinanciranja zasebnih vrtcev pojavlja dvojno financiranje in s tem nepotrebna raba javnih sredstev, saj so občine po trenutno veljavnem zakonu dolžne sofinancirati zasebne vrtce, ne glede na to ali so v javnih vrtcih še prosta mesta. Zato spremembo podpirajo.

Tine Novak (PS nepovezani poslanci) se s tem ne strinja in pravi, da zasebne vrtce danes obiskuje manj kot 5 % otrok. To je majhen delež, ki nikomur ničesar ne jemlje, zgolj pozitivno dopolnjuje obstoječi sistem. Zasebni vrtci so zaradi infrastrukture in osebja, ki ga prinesejo s seboj več kot racionalna rešitev. Dodal je še pomemben podatek, da 18 % otrok v Sloveniji vrtca sploh ne obiskuje. Sprašuje se, ali ne bi bilo bolj smiselno prizadevanje za vključitev teh otrok v vrtce kot pa onemogočanje že obstoječih vrtcev. Sprašuje se, zakaj bi rušili nekaj, kar deluje in je za državo racionalno in zakaj bi staršem odvzemali pravice, ki so se izkazale za učinkovite.

Pridobitev koncesije bo sicer možna le tam, kjer se število otrok ne zmanjšuje. To je zelo kratkovidna rešitev, saj generacije otrok nihajo. Alenka Jeraj iz SDS je slikovito povedala, da bi bilo bolje, če vlada ne bi delala nič, da se vsaj ne bi delala škoda. V svojem komentarju pa je uspela podati bistvo problema:

Vlada sicer retorično skuša dajati vtis, da je zakon usklajen. Toda po besedah poslanke NSI Ive Dimic, zakon v tej obliki kot je poslan v obravnavo, ignorira več kot 900 pripomb, ki so jih podali posamezniki, vrtci in občine. Kljub množičnem odzivu javnosti, so sporne odločbe zakona ostale nespremenjene. O tem, kako resno poslanci jemljejo to področje žal priča tudi skoraj povsem prazna dvorana.