Še en papež z vonjem po ovcah

Včeraj okoli šeste ure večer je katoličane po vsem svetu razveselil beli dim iz dimnika Sikstinske kapele, ki je naznanil, da so kardinali izvolili novega poglavarja Katoliške Cerkve. To je postal je postal avguštinski redovnik in ameriški kardinal Robert Francis Prevost, ki si je izbral papeško ime Leon XIV.

S svojim prisrčnim prvim nastopom je podobno kot njegov predhodnik navdušil vernike na Trgu svetega Petra in pred ekrani. Vsem je podelil popolni odpustek in jih vidno ganjen nagovoril v italijanščini. Njegove prve besede so bile: »Mir z vami …. Bog nas ljubi, vse nas, zlo ne bo zmagalo … Pomagajte nam graditi mostove z dialogom in srečanjem, da bi lahko vsi bili eno ljudstvo, vedno v miru … Želimo biti sinodalna Cerkev na poti. Želimo biti blizu vsem, ki trpijo.«

Globalni papež

Leon XIV je sicer Američan, a je zaradi svojega dolgoletnega misijonskega delovanja v Južni Ameriki tudi ali še bolj Latinoameričan. Po izobrazbi je matematik in teolog. 20 let je deloval v najrevnejši enklavi Peruja. Dva mandata je bil generalni prior svojega reda – se pravi odgovoren za redovnike po vsem svetu. Papež Frančišek je prepoznal njegovo delo v južni Ameriki kot pomembno in ga leta 2015 imenoval za škofa perujske škofije Chiclayo, pozneje pa je postal apostolski administrator za Peru. Leta 2023 je postal za prefekt Dikasterija za škofe, kjer je bil odgovoren za izbiro škofov po vsem svetu. Septembra istega leta je postal kardinal. Včeraj je postal papež. 

»Naš« papež

Že pred izbiro kardinalov so različne struje v cerkvi »navijale« za svoje kandidate. Številni so razmišljali v smeri, da bi bilo modro, po dokaj liberalnem papežu, izbrati bolj konservativnega, ki bi nekoliko uravnovesil stvari. Nekateri so celo odkrito kritizirali pokojnega Frančiška in razglašali nujnost papeža, ki bo po njem stvari spet spravil v red.

No, to se ni zgodilo. Očitno so stari kardinali bolj liberalni kot mladi katoliški konservativci.

Leon XIV je kot kardinal Prevost veljal za Frančiškovega človeka. Bil je član sedmih vatikanskih dikasterijev in Komisije za upravljanje Vatikanske mestne države, kar kaže na to, kako zelo mu je papež Frančišek zaupal in cenil njegove upravne sposobnosti. Kot Frančišek je vse svoje duhovništvo »dišal po ovcah« in skušal biti ljudem blizu v njihovih stiskah. Znan je po svoji pastoralni drži, odprtosti do medkulturnega delovanja in zvestobi reformam papeža Frančiška. 

Kdo je bil kardinal Prevost?

Mnogi ga opisujejo kot ponižnega, skromnega, delavnega, zadržanega in prizemljenega človeka. Predsednik Slovenske škofovske konference dr. Andrej Saje je sinoči za Radio Ognjišče povedal, da je novi papež precejšnje presenečenje. Dodal je, da ga pozna kot zelo mirnega redovnika, ki pa je izjemna močna duhovna osebnost. V svojem prvem nagovoru je nakazal, da bo nadaljeval dediščino papeža Frančiška, pa tudi dediščino papeža Leona XIII.

Na spletni strani Cardinalium Collegii najdemo v predstavitvi kardinala Prevosta zelo jasno zapisano, da mu je blizu Frančiškova vizija Cerkve. S Frančiškom deli mnenje glede skrbi za okolje, pomoči revnim in migrantom ter srečevanja z ljudmi tam, kjer so. Podprl je tudi  spremembo pastoralne prakse papeža Frančiška, ki bi ločenim in civilno ponovno poročenim katoličanom omogočil prejemanje svetega obhajila. Zdi pa se, da je nekoliko manj naklonjen pridobivanju naklonjenosti LGBT skupnosti kot je bil njegov predhodnik.

Lani je dejal, da »škof ne bi smel biti majhen princ, ki sedi v svojem kraljestvu«. Po tem lahko sklepamo, da s svojim predhodnikom deli mnenje glede cerkvene rak rane, ki je klerikalizem.

Kljub vsemu pa novi papež velja osebnostno za bolj umirjenega, pragmatičnega in zadržanega voditelja, kar bo gotovo imelo pozitiven vpliv na različne struje v Cerkvi, ki jih je Frančišek s svojimi sproščeni izjavami v stilu ‘kaj na umu to na drumu’, precej jezil.

Pomembno se je zavedati, da je kardinal Prevost morda res bil tak in tak. Toda sedaj kardinala Prevosta ni več. Dobil je novo ime in sprejel najpomembnejšo službo v katoliški Cerkvi.

Kdo bo papež Leon XIV?

Pomembno se je zavedati, da je kardinal Prevost morda res bil tak in tak. Toda sedaj kardinala Prevosta ni več. Dobil je novo ime in sprejel najpomembnejšo službo v katoliški Cerkvi. Gotovo njegovo poslanstvo ni le to, da bo sledil viziji svojega predhodnika papeža Frančiška, ampak je brez dvoma tudi sam poklican, da s svojo osebnostjo, karakterjem, preudarnostjo in razsvetljenjem odločilno oblikuje Cerkev prihodnosti. Zato bo zanimivo opazovati, v kateri smeri in kako se bo razvijalo njegovo vodenje. Cerkev ne potrebuje Frančiškovega posnemovalca. Nenazadnje kardinal Prevost že ima ime Francis 🙂 Za razliko od svojega predhodnika je novi papež oblekel tradicionalno papeško obleko.

Mnogi v izbiri papeškega imena vidijo namig na to, da želi novi papež pokazati, da ne bo sledil nobenemu od sodobnejših predhodnikov, ampak da želi biti povezovalec različnih cerkvenih struj in narediti most med svojim imenskim predhodnikom papežem Leonom XIII. (1878 do 1903) in sodobnim časom. To je novi papež v svojem prvem govoru med vrsticami tudi napovedal. Leon XIII. je zastavil temelje za katoliški socialni in družbeni nauk. Zaradi zavzemanja za delavske pravice in socialno pravičnost, je dobil vzdevek delavski papež. Njegova okrožnica Rerum novarum je še danes aktualna. Če gledamo znamenja časov, je prav katoliški družbeni nauk to, kar sodobni svet potrebuje in skrajni čas je, da se tega najprej začnemo zavedati katoličani sami. 

Ker je novi papež dokaj mlad, je pričakovati, da bo na papeškem mestu dolgo in bo imel pomemben vpliv tudi zgodovinsko gledano.

Leon XIII je zastavil temelje za katoliški socialni in družbeni nauk. Zaradi zavzemanja za delavske pravice in socialno pravičnost, je dobil vzdevek delavski papež.

Večje pristojnosti posameznim škofom

Zavedati se moramo, da Cerkev na zahodu postaja vse bolj manjšinska in stara v primerjavi s Cerkvijo tretjega sveta. Cerkev mora biti za vse. Tako za peščico starih župljanov v evropski vasici kot za tisoče vernikov iz Zimbabveja povprečne starosti 25 let, ki vsako nedeljo z veseljem 4 ure sodelujejo pri maši. Zato je bila Frančiškova odločitev, da podeli večje pristojnosti lokalnim škofom, ki od blizu poznajo svoje vernike in njihove potrebe, modra. Videti je, da ji bo sledil tudi novi papež.