Primerjali smo šest šolskih sistemov: Slovenija je dobra, toda en trend močno skrbi

Slovenski izobraževalni sistem je v srednji Evropi med boljšimi: prepričljivo prekaša Hrvaško, Madžarsko in Slovaško ter dosega podobne rezultate kot bistveno dražja Avstrija. 

Primerjava s Češko in strm padec znanja slovenskih učencev pa kažeta tudi, da denarja ne pretvarjamo dovolj učinkovito v boljše znanje.

Slovenija za izobraževanje namenja večji delež svojega gospodarstva od povprečja Evropske unije. Po Eurostatovih podatkih je javna poraba leta 2023 dosegla približno 5,4 odstotka BDP, evropsko povprečje pa je znašalo 4,7 odstotka.

To pomeni, da Slovenija nikakor ni država, ki bi pri šolstvu varčevala. Hkrati tudi ne drži, da za vloženi denar dobimo podpovprečne rezultate.

Slovenski 15-letniki so bili na zadnjem preverjanju PISA nad povprečjem OECD pri matematiki in naravoslovju, pod njim pa pri branju. V primerjavi z Evropsko unijo je delež učencev brez zadostnega osnovnega znanja manjši pri matematiki in predvsem naravoslovju, pri branju pa smo skoraj natančno na evropskem povprečju.

Šele, ko pogledamo skozi prizme primerjave z nekaj ostalimi zanimivimi državami pa vidimo, da Češka dosega zelo podobne rezultate z manjšim vložkom, Avstrija pa za učenca porabi približno polovico več kot Slovenija, ne da bi pri osnovnih spretnostih dosegala bistveno več. Hrvaška in Madžarska malce zaostajata, medtem ko Slovaška ne drži ritma ostalih držav v tej primerjavi. 

Češka pa porabi manj za primerljive rezultate, Avstrija precej več

PISA za šibke učence šteje tiste, ki ne dosežejo druge ravni znanja, ki jo OECD razume kot osnovo za uspešno sodelovanje v sodobni družbi.

Primerjava Slovenije z Avstrijo, Češko, Hrvaško, Madžarsko in Slovaško pokaže naslednjo sliko:

Delež 15-letnikov pod osnovno ravnjo znanja; manj je bolje. Vir: Evropska komisija, Education and Training Monitor 2025.

Slovenija ima v tej skupini najmanjši delež šibkih učencev pri naravoslovju in nekoliko boljši rezultat od Češke pri matematiki. Češka pa ima občutno manj težav z branjem.

Če tri področja pogledamo skupaj, sta državi praktično izenačeni. Razlika je v ceni.

Po podatkih OECD je Slovenija leta 2022 od osnovne do višje srednje šole porabila 11.644 dolarjev po kupni moči na učenca. Češka jih je namenila 10.724, približno devet odstotkov manj.

Češka je zato najzanimivejše ogledalo slovenskega sistema. Z manjšim vložkom ohranja primerljivo osnovno znanje, vendar ima tudi slabosti: bistveno manj mladih s terciarno izobrazbo, šibkejše učenje na delovnem mestu ter velike socialne in regionalne razlike.

Slovenija ima torej bolj uravnotežen sistem, Češka pa po osnovnih rezultatih za vloženi denar deluje učinkoviteje.

Avstrija porabi polovico več, prednost pa je majhna

Še bolj presenetljiva je primerjava z Avstrijo. Ta po kupni moči za učenca porabi 17.767 dolarjev, kar je približno 53 odstotkov več od Slovenije. Kljub temu sta državi pri matematiki skoraj izenačeni, pri branju je Avstrija le malenkost boljša, pri naravoslovju pa je Slovenija prepričljivo pred njo.

To ne pomeni, da Avstrija denar nujno zapravlja. Visoki izdatki financirajo tudi dražje učitelje, podporne službe, poklicno izobraževanje in druge dele sistema, ki jih PISA ne meri.

Avstrijska prednost je očitna pri izobraževanju odraslih: vanj je vključenih 52,2 odstotka odraslih, v Sloveniji samo 26,5 odstotka. Avstrija ima tudi izredno močno praktično in dualno izobraževanje. Toda primerjava vseeno ruši pogosto politično razlago, da je za boljše rezultate dovolj zahtevati več denarja. Avstrija ga ima bistveno več, osnovno znanje njenih učencev pa ni bistveno boljše.

Hrvaško prehitimo pri znanju, ona nas pri branju

Hrvaška za izobraževanje nameni podoben delež BDP kot Slovenija, vendar zaradi manj razvitega gospodarstva na posameznega učenca porabi precej manj.

Razlika je najbolj očitna pri matematiki: osnovne ravni ne doseže skoraj tretjina hrvaških učencev, v Sloveniji približno četrtina. Slovenija je boljša tudi pri naravoslovju, Hrvaška pa presenetljivo vodi pri branju.

Hrvaški sistem ima še eno izrazito prednost. Izobraževanje zgodaj opusti samo dva odstotka mladih, kar je eden najboljših rezultatov v EU. V Sloveniji je takšnih pet odstotkov, evropsko povprečje pa znaša 9,4 odstotka.

Madžarska zaostaja, Slovaška je opozorilo

Madžarska je pri osnovnem znanju približno na ravni evropskega povprečja, vendar za Slovenijo zaostaja pri matematiki, naravoslovju, terciarni izobrazbi in preprečevanju zgodnjega opuščanja šolanja. Evropska komisija pri njej opozarja tudi na močno povezanost rezultatov s socialnim položajem družine.

Najslabše se v skupini odreže Slovaška. Približno tretjina njenih učencev ne dosega osnovne ravni pri nobenem od treh področij. Pri branju je takšnih več kot 35 odstotkov.

Slovaška kaže, kako hitro se lahko težave s kadri, neenakostjo in padajočim znanjem sestavijo v sistemsko krizo. Slovenija je trenutno precej pred njo, vendar se ne more tolažiti samo s tem, da so nekatere sosede slabše.

Največja slovenska težava ni položaj, ampak trend

Slovenski sistem ima več nespornih uspehov. Zgodnje opuščanje izobraževanja je redko, v poklicnem izobraževanju je veliko učenja na delovnem mestu, delež študentov na področjih STEM pa presega povprečje EU.

Alarm je drugje.

Med letoma 2015 in 2022 je delež slovenskih učencev s slabimi rezultati pri branju poskočil s 15,1 na 26,1 odstotka, pri matematiki pa s 16,1 na 24,6 odstotka. OECD ugotavlja, da so bili rezultati leta 2022 pri vseh treh predmetih slabši kot kadarkoli prej, odkar Slovenija sodeluje v raziskavi PISA.

Hkrati je kar 51 odstotkov slovenskih osmošolcev šibkih pri digitalnih spretnostih, medtem ko je evropsko povprečje 43 odstotkov. Pomanjkanje učiteljev je leta 2022 omejevalo delo šol, ki jih je obiskovalo 42 odstotkov slovenskih učencev; leta 2018 je bil ta delež 23-odstoten.

Zato Slovenije ni pošteno opisati kot državo s slabim šolskim sistemom. Natančnejša diagnoza je bolj neprijetna: imamo razmeroma dobro financiran in še vedno nadpovprečen sistem, ki izgublja prednost. Če bi države razvrstili samo glede na osnovno znanje in vložena sredstva, bi bila Češka verjetno prva, Slovenija druga, Avstrija pa tretja. Hrvaška in Madžarska bi ostali okoli evropskega povprečja, Slovaška pa daleč zadaj.

Lekcija za Slovenijo zato ni, da moramo porabiti toliko kot Avstrija. Glavno vprašanje je, ali znamo obstoječi denar bolje usmeriti v učitelje, osnovne spretnosti, kakovost pouka in pomoč učencem, ki zaostajajo.

Denarja namreč ne namenjamo malo. Zdaj moramo dokazati še, da ga znamo spremeniti v znanje.