Minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer je v okviru reorganizacije ministrstva razrešil štiri posebne odposlance, ki jih je imenovala njegova predhodnica Tanja Fajon. Funkcije so izgubili Anžej Frangež, pristojen za Zahodni Balkan, Tanja Miškova za vodno diplomacijo, Ksenija Škrilec za podnebno diplomacijo ter Darja Bavdaž Kuret za področje žensk, miru in varnosti.
Vsi štirje ostajajo zaposleni na ministrstvu. Na MZEZ pojasnjujejo, da želijo njihovo delo in tematska področja tesneje vključiti v redno organizacijsko strukturo ter izkušene diplomate razporediti v pristojne sektorje. Obenem so priznali, da nekatere teme, ki so jih pokrivali odposlanci, niso več med osrednjimi prednostnimi nalogami vladne zunanje politike. Katerim področjem bo vlada namenjala manj pozornosti, niso razkrili.
Pri Frangežu naj bi na odločitev vplivalo tudi njegovo imenovanje za slovenskega veleposlanika v Budimpešti, saj je to funkcijo težko opravljati hkrati z nalogami odposlanca za Zahodni Balkan.
Na položaju ostaja samo Marjan Cencen, posebni odposlanec za ohranjanje spomina na holokavst in preprečevanje genocida. Ministrstvo njegovo ohranitev utemeljuje z veliko pozornostjo, ki jo vlada namenja temu področju. Odločitev sovpada tudi s spremenjenim odnosom nove vlade do Izraela in prizadevanji za tesnejše odnose z njim.
Kajzer novih posebnih odposlancev za zdaj ne napoveduje. Imenoval jih bo le, če bodo to zahtevale konkretne potrebe ali mednarodno sodelovanje. Sicer zagovarja načelo, da morajo posamezne zunanjepolitične teme obravnavati predvsem redne organizacijske enote ministrstva. Tanja Fajon je institut posebnih odposlancev uporabljala bistveno pogosteje od svojih predhodnikov.
En odgovor na “Konec razcveta posebnih odposlancev pri zunanjem ministru: Kajzer razrešil štiri od petih”
Noben jih ne bo pogrešal. Pogrešali ne bi tudi, če bi ukinili zunanjega ministra.
Komentirajo lahko naročniki