Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v državni zbor poslala kandidaturi vrhovnih sodnikov mag. Nine Betetto in dr. Primoža Gorkiča za mesti ustavnih sodnikov. Kandidata imata zagotovljeno podporo koalicije, kar je po srečanju s predsednico potrdila vodja poslanske skupine Svoboda Nataša Avšič Bogovič.
Kaj vemo o kandidatih in kako njun izbor komentirajo pravni strokovnjaki?
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je pred časom v intervjuju za Delo povedala, da bo pri kandidatih za ustavne sodnike upoštevala tri kriterije: strokovnost, spolno zastopanost in svetovnonazorsko usmerjenost. Pri zadnjem kriteriju je poudarila, da se ji zdi pomembno, da so ustavni sodniki “pravno konservativni”.
Ob imenovanju pa je poudarila pomen skrbnega in transparentnega postopka imenovanja, saj da ustavni sodniki z neodvisnostjo in strokovnostjo zagotavljajo varstvo ustavne ureditve ter človekovih pravic.
“Verjamem, da predlagana kandidata izpolnjujeta najvišja merila in bosta svoje poslanstvo opravljala odgovorno,” je sporočila predsednica.
Pričakovana potrditev kandidatov
Izbor kandidatov upošteva pravna področja odhajajočih sodnikov Špelce Mežnar in Marka Šorlija (civilno in kazensko pravo) ter razmerje med sodnicami in sodniki. Mandat Mežnarjeve se izteče 30. oktobra, Šorlija pa 19. novembra.
Po posvetovanjih z poslanskimi skupinami in predstavniki narodnih skupnosti je pričakovati zadostno podporo za izvolitev kandidatov, ki za potrditev potrebujeta 46 glasov na tajnem glasovanju v DZ.
Javni poziv za zbiranje predlogov je bil objavljen 25. aprila, na katerega je prispelo 12 prijav. Za ustavnega sodnika je lahko izvoljen pravni strokovnjak s slovenskim državljanstvom, starejši od 40 let.
mag. Nina Betetto, vrhovna sodnica od leta 2006, deluje na civilnem oddelku Vrhovnega sodišča, kjer je bila tudi podpredsednica. Diplomirala je iz prava (1985) in francoščine, magistrirala pa leta 1994. Je priznana strokovnjakinja za alternativno reševanje sporov in učinkovitost sodnih postopkov. Od leta 2009 je članica svetovalnega sveta evropskih sodnikov (CCJE) pri Svetu Evrope, ki mu je tudi predsedovala. Leta 2016 je kandidirala za sodnico na Evropskem sodišču za človekove pravice, a ni bila izbrana, pri čemer so ji nekateri očitali sporne pravne odločitve, med drugim domnevno kršenje človekovih pravic, legalizacijo medvojnih in povojnih pobojev ter ključno vlogo v procesu Patria.
Nina Betetto je med drugim sodila v primeru Aždajić proti Sloveniji, v katerem so bile, kot je ugotovilo Evropsko sodišče za človekove pravice, kršene človekove pravice. Ustavni pravnik dr. Jurij Toplak je takrat komentiral, da “kaže, da Betettova žal nima občutka za človekove pravice”. Novinar Bojan Požar jo v svojih člankih dosledno opisuje kot “izbranko trde levice”.
dr. Primož Gorkič, vrhovni sodnik na kazenskem oddelku in izredni profesor kazenskega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani, je bil za vrhovnega sodnika izvoljen decembra 2020 po drugem poskusu. Prvi poskus je spodletel zaradi nasprotovanja SDS, ki je napačno trdila, da ne izpolnjuje pogojev. Gorkič je diplomiral leta 2002, doktoriral leta 2009, njegovo raziskovalno delo pa se osredotoča na dokazno pravo in varstvo zasebnosti. Je avtor številnih znanstvenih in strokovnih del s področja kaznovalnega prava.
Bojan Požar je napisal, da Primož Gorkič velja za človeka Aleksandra Čeferina, nekatere pa je zmotilo njegovo domnevno trdo-levičarsko svetovnonazorsko prepričanje, ki ga naj bi dokazovala fotografija s Pohoda ob žici:
Petična ogljična je na Ustavno sodišče predlagala radikalnega komunista, na fotografiji s Kombinatkami in s partizansko kapo v roki. pic.twitter.com/7kfmUxvMhv
— Libertarec (@Libertarec) September 9, 2025
“Premeščanje vrhovnih sodnikov na ustavno sodišče ustavnopravno gledano ni najbolj prepričljivo”
Kot nam je povedal profesor za evropsko pravo in prorektor Nove univerze, dr. Matej Avbelj, sta oba kandidata sodnika na najvišjem sodišču v državi, zato o njuni strokovnosti na civilnopravnem in kazenskopravnem področju ne more biti nobenega dvoma.
A kot je ob tem opozoril, je Ustavno sodišče ločeno od rednega sodstva, ima svoj specifični ustavnosodni način delovanja in v tem svojstvu tudi izvaja nadzor nad vrhovnim sodiščem. Zato premeščanje vrhovnih sodnikov na ustavno sodišče ustavnopravno gledano ni najbolj prepričljivo.
“Pri tem se zastavlja tudi vprašanje svetovnonazorske uravnoteženosti ustavnega sodišča. Nanj mora odgovoriti prvenstveno predsednica ter tudi DZ. Kandidata z vidika njune strokovnosti nimata nič s tem in jima želim najboljše,” zaključi dr. Avbelj.
Pravni strokovnjak, ki se ni želel javno izpostaviti, je bil bolj neposreden. Izbiro je označil za “precej politično”. Kandidatoma strokovno nima česa očitati, a ga skrbi, da gre vse le v eno smer. Skrbijo ga namreč napovedi predsednice, da bo imenovala tudi kakega desnega, oziroma konservativnega ustavnega sodnika – ki pa bo pravno konservativen sodnik.
“Predsednica želi na ustavnem sodišču imeti same levičarje, in očitno bodo to tudi naredili.”
Glede na njun rezime ob sedanji sestavi ustavnega sodišča, oziroma ob dosedanjih imenovanjih Golobove večine, tako Gorkič kot Betettova strokovno gledano ne bosta nujno najslabša izbira. A bolj kot to skrbi vse večja nazorska monolitnost deveterice ustavnih sodnikov, h kateri teži leva politična večina: da pa ta ima svoj vpliv pri nekaterih družbeno občutljivih moralno-etičnih vprašanjih, pa najbrž ni več nobene dileme.
Naročniška vsebina
En odgovor na “O kandidatih Nini Betetto in Primožu Gorkiču: “na ustavnem sodišču želijo imeti same levičarje, in očitno bodo to tudi naredili” ”
Kučan je postavil (volitve vedno dajo rezultat, kot že prej napove Kučan) Musarjevo za predsednico države. Ona pa zvesto izpolnjuje željo bivših Komunistov.
Zato pa so lahko lastninili državna podjetja le simpatizerji Levice (tudi Musarjevi), bančne luknje pa smo pokrivali vsi državljani, ker sodišča tu niso zaustavila sumljivih transakcij. So se pa ubadali z “umetno konstrukcijo”- Patria, kar 10 let.
Zato lahko vlada v Ljubljani Jankovič, ker mu sodišče nikoli ne prepreči njegovih dvomljivih poslov. Zato bodo tudi vse nadalje razsodbe gledane iz perspektive bivših Komunistov.
Vidi se, da se je zgodila obnova – bivšega ENOPARTIJSKEGA sistema. To res ne odraža DEMOKRACIJE!
Komentirajo lahko naročniki