Nekdanji direktor Cie: Trumpove grožnje Grenlandiji so del premišljene strategije

Srečanje ZDA, Danske in Grenlandije v Washingtonu ni prineslo preboja, so se pa strani dogovorile za vzpostavitev visokega delovnega telesa, ki bo v prihodnjih tednih iskalo kompromis glede prihodnosti avtonomnega ozemlja.

Analitiki poudarjajo, da bi ameriški napad na Grenlandijo pomenil konec Nato zavezništva ter navajajo številne hude ekonomske in varnostne udarce, ki bi jih ZDA z napadom zadale same sebi. Kot je poudaril nekanji direktor CIA, gre pri vseh grožnjah le za vedno večjo pogajalsko moč, Danska pa je že pripravljena na Grenlandiji sprejeti več ameriških vojakov in njihovih baz.

Medtem pa v okviru misije Arktična vzdržljivost na Grenlandijo več evropskih držav pošilja svoje vojake, med drugim Francija, Nemčija, Švedska in Norveška.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je po srečanju v Beli hiši poudaril, da med Dansko in ZDA obstaja »temeljno nesoglasje« glede Grenlandije. Čeprav so bili pogovori z ameriškim podpredsednikom JD Vanceom in zunanjim ministrom Marcom Rubiom »odkriti, a konstruktivni«, je Rasmussen zavrnil vztrajanje predsednika Donalda Trumpa pri ideji, da bi ZDA »osvojile« Grenlandijo, kar je označil za povsem nesprejemljivo. Trump je po srečanju ponovno poudaril, da ZDA Grenlandijo potrebujejo zaradi nacionalne varnosti.

Danski premier je v izjavi za medije po srečanju poudaril še, da obstajajo jasne »rdeče črte«, ki jih ZDA ne smejo prestopiti, hkrati pa poudaril, da sta Danska in Grenlandija odprti za možnost večje ameriške vojaške prisotnosti, vključno z dodatnimi bazami. Priznal je tudi, da je del Trumpovih skrbi glede ruske in kitajske dejavnosti v Arktiki upravičen, a zanikal njegove trditve o prisotnosti njihovih vojaških ladij okoli Grenlandije.

Grenlandija ima zaradi svoje lege velik strateški pomen za zgodnje opozarjanje pred raketnimi napadi in nadzor pomorskih poti v Arktiki. ZDA imajo tam že več kot sto vojakov na bazi Pituffik, po obstoječih dogovorih z Dansko pa lahko svojo prisotnost še povečajo.

Analitiki: Napad pomeni konec Nata in hude ekonomske posledice za ZDA

Vse več vprašanj je tudi v smeri, ali gre pri Grenlandiji za več stvari v ozadju, za neko novo hladno vojno ZDA, Kitajske in Rusije. Direktor centra CSIS Max Bergmann je ravno tako za CBS dejal, da je Arktika v zadnjem času pomembna tema pri vseh velikih državah, zaradi klimatskih razmer, ki po novem del leta omogočajo plovbo ladjam. “Tako, da želja po Arktiki ni nekaj novega, je pa nova želja po tem, da si ZDA fizično lastijo Grenlandijo. Če bi ZDA zares napadla članico Nata, zato, da si prisvoji ozemlje, bi to zagotovo pomenilo konec zavezništva. Poleg tega pa še hud udarec na ekonomske odnose med ZDA in EU, hud padec na borznih trgih, težave za tehnološka podjetja v ZDA, ki ogromno delajo v Evropi. Najhuje pa je, da bi EU iz zaveznika postala naš nasprotnik, kar bi bil hud udarec tudi za ameriško nacionalno varnost.”

Nekdanji direktor CIA: To smo že videli, Trump si veča pogajalsko moč

Nekdanji direktor CIA David Petraeus je na dogajanje o Grenladniji pogledal še na drug način. “Predsednik Trump je s takšno komunikacijo dosegel že veliko. EU je na zelo podoben način prepričal v to, da so se njihovi izdatki za obrambo povečali, ni čudno tudi, da dogajanje na Grenlandiji eskalira po izjemnem prikazu ameriške vojaške moči v Venezueli. Spomnimo se, da je Trump poudaril, da je potrebno uporabljati vse možne danosti in orodja, da zgodbo obrneš sebi v prid. Tako je ob neki priložnosti dejal, da preden stopiš za pogajalsko mizo, najprej udari v obraz tistega, s katerim se boš pogajal. In takšen način vidimo tudi sedaj,” je dejal.

Prepričan je, da ima Trum po teh grožnjah veliko večjo pogajalsko moč in bo zato zmožen na Grenlandijo premakniti več vojakov, pa tudi dobiti več redkih mineralov za manjšo ceno.