V prvem delu intervjuja z Natašo Markovič smo spregovorili o nedavnih pritiskih na ustvarjalce oddaje Tarča, katere del je bila več let tudi sama. Ter o pritiskih na novinarje na splošno, posebej na javni televiziji.
V drugem delu pa se dotikamo širše medijske slike, novinarskega poklica in delovanja medijev, tudi komercialnih. Dotikamo se tudi preverjanja dejstev, umetne inteligence, finančnih vzvodov in medijskih konglomeratov. Kako novinarkama uspeva na lastnem portalu, brez kapitalskega zaledja in kaj ob 2. obletnici delovanja portala načrtujeta za prihodnost.
Kako so se spremenile razmere za novinarsko delo glede na preteklost v zadnjem mandatu?
Naročniška vsebina
Sam opažam, da so ljudje pod Svobodo na raznih ministrstvih, institucijah, strokovnih službah manj pripravljeni povedati oz. se bistveno manj izpostaviti z imenom in priimkom pod to vlado, v primerjavi s prejšnjo. Več je strahu, da bo kdo izgubil službo. Opažate podobno?
Pod to vlado smo doživeli omejen dostop do informacij javnega značaja. Kaj pa je to drugega kot cenzura? Če mora novinar prositi za dokumente, oni pa se odločajo, ali ti jih bodo sploh dali.
Midve na Preiskovalno.si pogosto doživljava molk organa. In če je še informacijska pooblaščenka nastavljena po politični liniji, potem je res vprašanje, če boš prišel do podatkov, ki jih potrebuješ. Na eni strani informacijska pooblaščenka odloči, da mora celjska bolnišnica dati račune od odvetnikov, jih bomo dobili tudi od SDH?
Pod Golobovo vlado opažam tudi popoln nadzor nad večino medijev. To pomeni, da je v medijih manj kritike. Nastala je neke vrste simbioza med uredniki in njihovimi lastniki zaradi politično gospodarskih interesov. Tega je zdaj bistveno več kot pod desnimi vladami, ker one ne morejo vplivati na Delo, Mladino, Reporter, skratka, ta vlada ima na precej več medijev dejanski vpliv.
Vodilni mediji v Sloveniji so pač bolj levi in zato so jim pod to vlado omogočili izdatno financiranje in posledično vidimo manj kritike.
Pod Golobovo vlado opažam tudi popoln nadzor nad večino medijev. To pomeni, da je v medijih manj kritike. Nastala je neke vrste simbioza med uredniki in njihovimi lastniki zaradi politično gospodarskih interesov.
Torej vladajoča garnitura prek finančnih vzvodov ohranja moč nad medijskim prostorom?
Drži. Če se nek škandal, afera zgodi pod desno vlado, bo ta novica v vseh medijih, pod levo vlado, pa bomo to komaj zasledili. Novinarji nimajo enakih vatlov.
Je ta vpliv tako velik, da ga lahko Golob oz. njegova garnitura zadrži tudi v primeru menjave oblasti?
Naročniška vsebina
Kdo so v Sloveniji tisti medijski igralci, ki najmočneje krojijo podobo medijske krajine?
Naročniška vsebina
Imeli ste izkušnjo dela na javni televiziji, na komercialni televiziji, v velikem medijskem konglomeratu in čisto »na svojem«, manjšem portalu, kjer ste zdaj. Kako se te izkušnje razlikujejo?
Lahko bi rekla celo, da je Preiskovalno.si najmanjši novinarski slovenski portal v Sloveniji. Vse te izkušnje so me izoblikovale in mi dale to, kar sem danes. Te poti ne bi nikoli zamenjala. Hvaležna sem za to, da sem začela na Kanalu A, kjer sem imela izjemnega učitelja, Bojana Travna in da sem šla skozi to šolo drznosti, da ni prepovedanih vprašanj, da je kritična distanca do vseh izjav in do vseh oblasti.
Bojan je takrat izbiral ljudi, ki so si upali dvigniti roko in nas učil novinarske presoje, drznosti. POP TV je izjemen v tem, da oblikuje mlade talente in da spoznaš, ali si za ta posel, ali ne.
Potem pa je šlo naravno, ker sama raje sledim človeku, kot instituciji sem šla z Bojanom Travnom na nacionalko na Poglede Slovenije, kjer sem prispevke dolge minuto trideset nadgradila na deset minut. Bojan je po koncu Pogledov sestavil tudi novo Tarčo. Spoznal naju je z Eriko Žnidaršič, ki je predhodno z njim delala v Trenjih. In midve sva res ustvarili delovno simbiozo. Preprosto vedeli sva brez besed kako mora izgledati tekst, s čim začnemo, s čim končamo, kaj je bistvo. Bi rekla, da sva se tudi poslušali. Ona mene pri vprašanjih za goste, jaz njo pri prispevkih.
Potem je nastopil čas, ko sem nekako želela več. RTV me je utesnjeval. Nisem dobila priložnosti delati dokumentarce, voditi, biti leteči reporter, karkoli. Vse je bilo za neke privilegirance, že zasedeno. In tako je dozorela ideja, da grem na svoje.. Najprej sem se opekla….
Govoriva o medijskem imperiju Martina Odlazka, katerega del je sprva bil Preiskovalno …
Preiskovalno.si sem sama prinesla tja, in dogovorili smo se za ustvarjanje neodvisnih vsebin. V pogodbi je bilo zapisano, da jaz (v dogovoru z Barbaro) vodim uredniško politiko in ne oglaševalci. Torej, da mi ni treba imeti reklam za kreme proti glivicam na nohtih na prvi strani.
V konglomeratu, kjer je več deset medijev, bi si lahko privoščili neodvisen medij v javnem interesu, in tega sem si želela. A pokazalo se je, da je bil pritisk finančno kapitalskih in političnih interesov prevelik glede na vsebine, ki sva jih delali. In smo se razšli.
Kako gledate na situacijo, ko en človek obvladuje konglomerat medijev, vključno z večino radijskimi postajami?
Mislite na Martina Odlazka? Okoli njega se dela prevelika fama. Jaz z njim nimam slabih izkušenj. Bil je direkten in držal se je vsega, ko smo se razšli. Je pa zelo problematična struktura pod njim, ki o medijih nima pojma. Gre za novinarsko opravilno nesposobne ljudi.
Nesposobne, ali politično nastavljene?
Nesposobne. Neetične. Ljudi, ki ne držijo besede. Ljudi, ki nimajo hrbtenice. Ljudi, ki se za denar prodajo. Morda se spoznajo na druge biznise, o novinarstvu pa ne vedo nič. Položaj prinaša odgovornost, ne pa tudi lastništva nad mislijo drugih. Jaz sem lahko lastnica gostilne, pa ne bom glavnemu kuharju pametovala kako naj začini jed. Šlo je preprosto za to, da smo se dogovorili, da ne bodo posegali po vsebini, pa je bilo pritiskov vedno več.
Zdaj portal preiskovalno.si vodita sami z Barbaro Pance. Kako oz. od česa preživita?
Razšli smo se korektno. Midve sva se držali vseh dogovorov, ki smo jih sklenili in eden teh dogovorov je tudi, da naju financirajo še do konca leta. V vmesnem času sva si uredili financiranje. Delava prek fact-checking za tuje podjetje. In sva tudi na trgu. Pri nama lahko naročiš različne storitve, ki vsebujejo delo z odprtokodnimi podatki (OSINT), preverjava dejstva in podobne zadeve za različne naročnike, odvetniške pisarne, detektivske agencije in podobne, tako da tudi to je del najinih prihodkov. Razvijava tudi izobraževalne vsebine.
V kombinaciji tega vidim svojo prihodnost, tudi s finančnega vidika.
Se da s tem preživeti na trgu?
Verjamem v to. Obstajajo različni modeli. Če bi država pri nas delovala normalno, bi se delno lahko financirali tudi iz javnih virov, ampak mislim, da sva letos naredili preveč kritičnih člankov o Levici, da bi se lahko nadejali kakšnega uspešnega razpisa.
Če pa bo najina prijava dobila kaj sredstev, bo to pokazatelj, da smo vendarle morda razvita demokracija.
Posebej, če se povežeš z novinarji v tujini, se da uspeti tudi na evropskih razpisih in potem lahko delaš večje zgodbe. To zdaj pripravljava in sva tudi tik pred izstrelitvijo enega večjega projekta. En res velik evropski projekt in tega si pravzaprav želim. Umika od dnevne politike in delo na projektih v javnem interesu, od oskrbe starejših, do prometa in podobno. Skratka teme, s katerimi vplivaš na življenja več generacij in premikaš svet na bolje.
Omenjate Fac-checking oz. preverjanje dejstev. Kako to izgleda v praksi?
Naročniška vsebina
Kakšna je vloga umetne inteligence pri tem fact-checkingu?
Včasih jo uporabljamo kot pomoč pri iskanju podatkov, a se nanjo ne zanašamo. ChatGPT dela veliko napak, zato je treba vsako stvar preveriti. MI v bistvu delamo fact-checking umetne inteligence. Če umetna inteligenca komu pripiše kakšno izjavo, ki je ni rekel, lahko z odprtokodnimi podatki to ugotovimo in tako nadzorujemo tudi dele umetne inteligence.
Precej ste aktivni na TikToku. Zakaj je v današnjem času tudi za novinarje pomembno, da so prisotni na družbenih omrežjih?
Iz vsakodnevne reklame na radijih sva nenadoma prišli na nulo. Čez noč so nama izklopili in vzeli vse. Ker za seboj nimava kapitalskih omrežij sva se morali znajti in izkoriščava Tik Tok, kjer so mlajši bralci.
Omrežja omogočajo, da prideš do gledalcev, bralcev. Sicer pa bi lahko živeli tudi od oglaševalcev, a ne kar vseh. Ne želim si vsakega oglaševalca, samo zato, da preživim. Raje grem v službo in zvečer napišem kak članek, da ostanem čista. Raje, kot da imam na portalu oglaševalca dvomljivega slovesa. Tudi to, kdo oglašuje na tvoji spletni strani vpliva na to, kakšen je tvoj brand. Zaupanje bralcev je zelo pomembno in tudi krhko.
Zaključiva s tem močnim stavkom in vse najboljše ob 2. obletnici delovanja Preiskovalnega.
Komentirajo lahko naročniki