Populacija rjavega medveda v Sloveniji je po zadnjih ocenah dosegla rekordnih 950 osebkov, kar je po mnenju strokovnjakov z ljubljanske Biotehniške in Veterinarske fakultete najvišje število doslej. Gostota medvedov je ena najvišjih na svetu — ponekod živi več kot 50 medvedov na 100 kvadratnih kilometrov. Z različnimi strokovnjaki so se o možnih pristopih upravljanja z medvedjo populacijo pogovarjali na N1.
Stroka opozarja, da se z naraščanjem populacije povečuje tveganje za konflikte z ljudmi, kot kažejo letošnji primeri na Rakitni. “Osnovni namen kvotnega odstrela je uravnavanje številčnosti populacije in zmanjševanje konfliktov. Gre za varen in preverjen ukrep,” poudarja doc. dr. Hubert Potočnik.
Znanstveniki so za leto 2025 predlagali odvzem 206 osebkov, s čimer bi populacijo približali ciljni vrednosti 800 medvedov, pri kateri se konflikti ne povečujejo pospešeno. A izvajanje je zaustavljeno, saj je upravno sodišče julija zadržalo dovoljenje za odstrel po pritožbi okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green.
Na fakulteti svarijo pred alternativnimi ukrepi, kot sta kontracepcija ali kastracija, saj so “neizvedljivi, neučinkoviti in dragi”. “Kastracija medvedov je znanstvena fantastika,” meni prof. dr. Klemen Jerina, ki ob tem opozarja, da bi se brez odstrela populacija že prihodnje leto povečala na okoli 1.100 medvedov.
Strokovnjaki poudarjajo, da je populacija medvedov v odličnem stanju, vendar je prihodnost sobivanja odvisna od upravljanja. “Medvedom še nikoli ni bilo tako dobro, a to ravnovesje lahko hitro pokvarimo,” opozarja dr. Tomaž Skrbinšek. Prihodnost rjavega medveda je namreč odvisna tudi od odnosa ljudi, ki z njim sobivajo, ta pa se utegne zaradi povečanja populacije in posledičnega povečevanja konflikotv opazno poslabšati. Opozarjajo tudi pred drugimi predlaganimi ukrepi, denimo prepovedjo uporabe mesa medvedov, kar bi medvede reduciralo na raven zastrupljenih podgan, in ograditev naselij, kar strokovnjaki označujejo za neslano šalo.
Komentirajo lahko naročniki