V petek popoldne je predsednik vlade Robert Golob na ločenih sestankih sprejel predstavnike sindikatov in delodajalcev glede uvedbe obvezne božičnice. A ker besedila zakona še niso dobili na mizo, konkretnih rešitev niso obravnavali.
“Pogovor je bil umirjen, obetamo si, da bo kakšna naša bodoča sugestija tudi slišana in uslišana. Naše predloge, sugestije bomo dali pa kot odziv na predlog zakona, ki ga pričakujemo mogoče še danes,” je po sestanku za STA povedal izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček. Ter dodal, da jih je predsednik vlade spodbujal, da je dovoljeno predlagati vse, v čemer so razumeli, da je še vse odprto. Premier jim je po Gorenščkovih besedah dejal, naj zakonski predlog jemljejo “samo kot izhodišče”.
Predlog zakona o božičnici je sinoči sicer prišel v javnost. Kot je razbrati iz predloga, ki je že bil potrjen na vladi, bodo zaposleni letos lahko računali na zimski prejemek v višini polovice minimalne plače, kar trenutno znaša 639 evrov. Ta znesek je oproščen davkov in prispevkov, pravico pa imajo vsi zaposleni – tudi funkcionarji.
Rok za izplačilo je načeloma 18. december, saj mora biti prejemek izplačan najpozneje 18 dni po izplačilu novembrske plače. Če takrat pade dela prost dan, se rok premakne na prvi naslednji delovni dan. Delodajalci pa lahko božičnico izplačajo kadarkoli v tekočem letu, celo že januarja ali julija.
V primeru nelikvidnosti lahko podjetja rok izplačila podaljšajo, vendar najkasneje do 31. marca prihodnjega leta. Ta možnost ne velja za javni sektor, kjer bo božičnica letos zagotovljena iz državnega proračuna – torej tudi za zaposlene v šolah, vrtcih, občinah in zdravstvenih zavodih.
Za podjetja v težavah velja posebna izjema: do 18. decembra bodo lahko izplačala znižan zimski prejemek v višini 160 evrov na zaposlenega. A ta možnost odpade, če podjetje letos ali do 31. marca 2026 izplača dobiček, nagrade poslovodstvu, opcije ali kupuje lastne delnice oziroma deleže.
Delavci s krajšim delovnim časom bodo prejeli sorazmeren del prejemka, razen če delajo skrajšano zaradi zdravstvenih razlogov, starševstva ali spadajo med starejše delavce po novih pravilih (80 % delovnega časa za 90 % plače). V teh primerih jim pripada celotni zimski prejemek, kot če bi delali polni delovni čas.
Komentirajo lahko naročniki