Članek Gašperja Završnika v Delu z naslovom »Nobelova nagrada za mir kot test ideološke kratkovidnosti« obravnava odzive na podelitev Nobelove nagrade za mir venezuelski opozicijski voditeljici Maríi Corini Machado in razkriva ideološke slepe pege dela evropske, zlasti levičarske, javnosti.
V prvem delu Završnik poudari, da je podelitev nagrade razgalila, »s kakšnimi ukoreninjenimi stališči del medijske in politične krajine upravičuje avtoritarni režim Nicolása Madura«. Kritizira del t. i. antiimperialistično usmerjenih komentatorjev, ki v kolapsu Venezuele vidijo predvsem posledico ameriškega vmešavanja in sankcij, medtem ko spregledajo notranje vzroke – korupcijo, neučinkovitost in represijo režima. Kot opozori, »takšna interpretacija ignorira dejstva in ne loči med vzroki in posledicami«. Venezuela se v tem diskurzu zreducira na »prizorišče tujih interesov«, ne pa na družbo ljudi z lastnimi protislovji in aspiracijami. Završnik pokaže, da je gospodarski in politični zlom države nastopil že pred uvedbo sankcij, saj je Maduro “od Cháveza prevzel hibridni režim” in ga dokončno preobrazil v diktaturo. “Takšen diskurz za padec venezuelskega gospodarstva krivi izključno ameriške sankcije in ne priznava, da vlada avtoritarnega predsednika Madura pod pretvezo boja proti imperializmu vodi vojno proti Venezuelcem in da je za ekonomsko opustošenje države v veliki meri odgovorna sama,” zapiše avtor.
V želji, da bi obsodili hegemonijo ZDA, prevzemajo imperialistično optiko in svet razlagajo skozi oči velesile, pri čemer Venezuela ostaja zgolj prizorišče tujih interesov, ne pa skupnost ljudi s svojimi notranjimi protislovji, napakami in aspiracijami.
V drugem delu se avtor osredotoči na Machadovo, ki jo mnogi kritiki prikazujejo kot orodje Washingtona, čeprav je njeno gibanje izraz notranjega odpora. Spomni na lansko predsedniško kampanjo, ko je režim manipuliral z volitvami, in poudari, da je Nobelov odbor njeno nagrado utemeljil z »bojem za pravično in mirno tranzicijo iz diktature v demokracijo«. Završnik priznava, da ima Machado konservativno in neoliberalno usmeritev, a kljub temu predstavlja simbol mirnega političnega boja.
V zaključku komentarja za Delo poudari, da nagrada ni priznanje Donaldu Trumpu, temveč opozorilo pred podrejanjem zunanjim interesom. Gre za poziv k spravi in demokratični obnovi Venezuele ter ogledalo evropski levici, ki z antiimperialistično retoriko pogosto normalizira avtoritarizem.
Komentirajo lahko naročniki