Osrednja politična tema današnje 13. izredne seje Državnega zbora je novela Zakona o lokalnih volitvah, ki se sprejema po skrajšanem postopku in ki državljanom tretjih držav jemlje volilno pravico na lokalnih volitvah, hkrati pa občinam ponovno omogoča oblikovanje več volilnih enot v krajevnih in vaških skupnostih. Gre za aktivno volilno pravico – torej voliti, medtem ko pasivne (biti izvoljen) zakon že zdaj ne omogoča.
Glasovanje je mimo in novela je dobila 47 poslanskih glasov podpore, proti je glasovalo 32 izbrancev ljudstva. V Levici in Vesni napovedujejo ustavno presojo novele.
Najostrejši del razprave o noveli Zakona o lokalnih volitvah se ni vrtel okoli volilnih enot v krajevnih skupnostih, temveč okoli predloga, da bi državljani tretjih držav (ki niso članice EU) izgubili volilno pravico na lokalnih volitvah. Predlog, ki ga podpirajo SDS, NSi, SLS, Fokus in Resni.ca, je naletel na odločen odpor Svobode, SD ter Levice in Vesne.
Največ stalnih prebivalcev med tujci prihaja iz Bosne in Hercegovine, ki predstavlja skoraj polovico vseh imetnikov dovoljenj za stalno prebivanje. Sledijo državljani Kosova, Srbije, Severne Makedonije in Hrvaške. Skupaj teh pet držav predstavlja več kot 85 odstotkov vseh tujcev s stalnim prebivanjem v Sloveniji.
Med državljani tretjih držav je bilo konec maja največ imetnikov dovoljenja za stalno prebivanje iz Bosne in Hercegovine (79.139), Kosova (26.357), Srbije (14.631) in Severne Makedonije (13.398). Med državljani Evropske unije pa izstopajo Hrvati z 8.254 veljavnimi potrdili za stalno prebivanje.
Za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje mora tujec pri nas neprekinjeno živeti vsaj 5 let, za njegove družinske člane, če sam izpolnjuje ta pogoj, so pravila precej bolj sproščena.
Podatki potrjujejo, da je priseljevanje v Slovenijo še vedno močno povezano z območjem nekdanje Jugoslavije. Čeprav v zadnjih letih narašča število priseljencev iz Azije in drugih delov sveta, ostajajo prebivalci držav Zahodnega Balkana daleč najštevilčnejša skupina tujcev s trajnejšim statusom bivanja v državi.
Po navedbah poslanke Nataše Sukič naj bi sicer na lokalnih volitvah 2022 dejansko volilo 7.500 državljanov tretjih držav.
Koalicija in Resni.ca: naj volijo državljani Slovenije (in EU)
Podporniki spremembe menijo, da mora biti volilna pravica tesneje povezana z državljanstvom. V SDS poudarjajo, da je odločanje o lokalnih zadevah del politične pripadnosti državi in skupnosti. Poslanec Andrej Kosi je večkrat opozoril, da slovenska ustava volilno pravico primarno veže na državljanstvo, medtem ko je volilna pravica tujcev zgolj možnost, ki jo lahko zakonodajalec podeli ali ukine. SDS zato ocenjuje, da je sedanja ureditev (ki sicer velja že 24 let), po kateri lahko na lokalnih volitvah glasujejo tudi državljani tretjih držav s stalnim prebivališčem, med bolj liberalnimi v Evropi. Stranka poudarja tudi problem fiktivnih prijav prebivališča in meni, da je treba okrepiti zaupanje v volilni sistem.
Podobno argumentacijo so predstavili v NSi, SLS in Fokusu. Po besedah poslanca Srečka Ocvirka bi moral posameznik politične pravice pridobiti skupaj z državljanstvom. Po njihovem mnenju stalno prebivališče samo po sebi še ne pomeni polne vključenosti v politično skupnost, državljanstvo pa predstavlja dokončen izraz pripadnosti državi in njenim vrednotam.
Tudi v Resni.ci zakon podpirajo. Poslanec Nedeljko Todorović je poudaril, da predlog ni usmerjen proti tujcem kot prebivalcem Slovenije, temveč ureja vprašanje, kdo naj odloča o občinskih proračunih, prostorskem razvoju in drugih lokalnih zadevah. Po njegovem mnenju je razumno, da to pravico ohranijo slovenski državljani in državljani Evropske unije, katerih položaj ureja evropski pravni red.
V Demokratih stališča niso predstavili. so pa na seji pristojnega odbora predlog podprli.
Leve stranke: tujci so že desetletja tu, plačujejo davke in prispevajo k razvoju
Nasprotniki predloga pa opozarjajo, da gre za odvzem že pridobljene demokratične pravice brez prepričljivega razloga. V Levici in Vesni so bili najostrejši. Poslanka Nataša Sukič je predlog označila kot politično izključevanje ljudi, ki v Sloveniji živijo, delajo, plačujejo davke in vzgajajo otroke. Po njenem mnenju država tem ljudem sporoča, da so dovolj dobri za delo in plačevanje davkov, ne pa tudi za sodelovanje pri odločanju o skupnosti, katere del so. Ocenila je, da gre za nevaren precedens in obliko politične diskriminacije. Če bo zakon sprejet, napovedujejo ustavno presojo.
Danes v parlamentu glasujemo, da bo skrajno desna koalicija na čelu s SDS v skladu s svojo diskriminatorno in rasistično politiko dober teden po formiranju vlade vzela volilno pravico na lokalnih volitvah našim sokrajanom iz t.i. “tretjih držav”. To so naši sosedi, znanci,…
— Asta Vrečko (@AstaVrecko) June 15, 2026
V Svobodi menijo, da je prav vprašanje tujcev osrednji namen zakona. Poslanka Janja Sluga je poudarila, da imajo državljani tretjih držav lokalno volilno pravico že od leta 2002 in da predlagatelji niso predstavili nobenih dokazov o zlorabah ali škodljivih posledicah obstoječe ureditve. Po njenem mnenju gre predvsem za politično sporočilo izključevanja skupine ljudi, ki so že dolga leta del slovenskih lokalnih skupnosti. Podobno je poslanka Tereza Novak opozorila, da demokracija slabi, ko oblast začne odvzemati že pridobljene pravice posameznim skupinam prebivalcev.
Socialni demokrati so prav tako opozorili, da predlagatelji niso izkazali nobene nujnosti za spremembo. Andreja Katič je poudarila, da tujci s stalnim prebivališčem že desetletja sodelujejo v lokalnem življenju, plačujejo davke in prispevajo k razvoju občin. Po mnenju SD predlog pomeni korak stran od vključujoče družbe in znižanje ravni že doseženih političnih pravic.
Razprava je tako razkrila temeljni politični spor: desnosredinske stranke zagovarjajo načelo, da je volilna pravica predvsem pravica državljanov, medtem ko levosredinske stranke poudarjajo, da mora biti lokalna demokracija odprta tudi za vse stalne prebivalce, ki v skupnosti živijo in vanjo prispevajo.
Varuhinja človekovih pravic: slabo utemeljen poseg v udeležbo tujcev v javnem življenju
Na predlog je opozorila tudi varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek. Ocenjuje, da je odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav ustavnopravno in mednarodnopravno slabo utemeljen ter da ga ni mogoče obravnavati kot manj zahtevno spremembo zakona, ki bi šla po skrajšanem postopku. Posebej problematično se ji zdi, da predlagatelji niso pojasnili razlogov za »nenaden odvzem volilne pravice določene skupine prebivalstva«.
Varuh opozarja tudi, da bi bila sprememba lahko v neskladju z namenom Konvencije Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni, ki jo je Slovenija podpisala, ter se sprašuje: »Ali namerava Slovenija odstopiti od podpisa te konvencije in to brez vsakršne razprave?« Varuhinja zato poziva k temeljiti presoji vplivov na človekove pravice in nasprotuje sprejemanju zakona po skrajšanem postopku.
Čeprav gre pri vprašanju volivcev iz tretjih držav v Sloveniji na papirju za okoli 100 tisoč ljudi ali celo nekaj več, jih, če gre verjeti navedbam Nataše Sukič, to pravico udejanja bore malo. Morda ima največ od nje še ljubljanski župan Janković, ampak tudi teh nekaj tisoč volivcev do sedaj ni bistveno vplivalo na razplet volitev v Ljubljani.
Res pa je, da
Naročniška vsebina
Sprememba zakona je zato tudi še en signal nove desnosredinske oblasti, v čem se ta politika razlikuje od leve. V tem smislu jim uspeva in večina državljanov Slovenije jim je v tem smotru še vedno naklonjena.
3 odzivi na “Naj tujci še naprej volijo v Sloveniji? Koalicija jim to pravico jemlje, leve stranke se borijo, da jim ostane”
JAZ MISLIM, DA JE PRAV, DA SO VOLITVE VEZANE NA DRŽAVLJANSTVO.
Državljan D – Vili Kovačič že leta opozarja, da v Ljubljani Jankovič zmaguje s prevaro, kajti pred volitvami je izdanih veliko dovoljen za (v enem stanovanju prijavljenih po 50 in več tujcev) bivanje. S pomočjo teh prevar Jankovič vlada že 20 let v Ljubljani – in je med tem časom glavno mesto “izgubilo slovensko dušo”. To so prevare, ki se jim lahko izognemo le tako, da ima pravico voliti le ta, ki ima naše državljanstvo.
Pa saj je tudi v Srbiji, na Hrvaškem in drugod dodeljena pravica voliti le ljudem z državljanstvom. Tako, da ta vlada le popravlja slab zakon in ga prilagaja večini EU držav. Saj smo vendar del EU in ne več Jugoslavija, kamor nas hoče obrniti Sukičeva in vsa naša Levica.
No, to nima z rasizmom nobene zveze. Vsi prišleki ali 99% teh so naše rase. Ga. Vrečko naj malo pogugla preden zine. Ni prav, da imajo volilno pravico. So gostje in naj tako tudi ostane dokler po ustreznem postopku ne pridobijo državljanstva. Oni imajo svojo državo in naj si tam uredijo življenje po svoje.
Drži, volitve je treba vezati na državljanstvo; morda z izjemo, da imajo voliolno pravico na lokalnih volitvah tudi stalni prebivalci iz držav EU, saj tu veljajo tudi evropske regulative.
Komentirajo lahko naročniki