Mladi se za svojo poklicno pot odločajo vse bolj pragmatično; gravitirajo k poklicem z jasno zaposlitveno potjo, naravoslovje in tehnika pa ob tem doživljata renesanso. Slovensko visoko šolstvo pa postaja vse bolj zanimivo tudi za svet, posebej za državljane tretjih držav.
Pogledali smo, kam so se po koncu roka za prenos prijav, najpogosteje prijavljali srednješolci ter kaj po prvem prijavnem roku kaže vpis na ljubljansko univerzo.
V srednje šole letos manjša generacija, nadaljuje se trend odločanja za poklicno izobraževanje
Letos osnovno šolo zaključuje 21.562 učencev, kar je 424 manj kot lani. Za šolsko leto 2026/27 se je v srednje šole prijavilo 23.580 kandidatov – in čeprav skupno število ostaja podobno kot lani, podatki razkrivajo zanimive premike v tem, kaj mladi danes vidijo kot svojo poklicno prihodnost.
Trend, ki ga strokovnjaki opažajo že nekaj let, se nadaljuje: vse več mladih se odloča za poklicno izobraževanje. Vpis v programe nižjega poklicnega izobraževanja je letos poskočil s 842 (lani) na 918 prijav, medtem ko zanimanje za splošno gimnazijo počasi, a vztrajno pada – letos 6.015 prijav (lani 6.112). Največji delež kandidatov se je, tako kot vsako leto, odločil za srednje strokovno izobraževanje (9.803 prijav), sledijo gimnazijski programi in srednje poklicno izobraževanje.
Mladi raje izbirajo srednjo šolo bližje doma
Opazna je še ena sprememba pri odločitvah mladih – selitev v večja mesta ni več samoumevna. Kandidati iz manjših krajev in obmestnih območij v vse večji meri izbirajo šole v svojem lokalnem okolju, namesto da bi se podali v regionalna središča.
Tako so tudi prosta mesta v gimnazijah krajev, kot so Rogaška Slatina, Ruše, Trbovlje, Kočevje, Jesenice in Ivančna Gorica, deloma posledica tega premika – ne nujno pomanjkanja zanimanja za izobraževanje.
Za katere programe je največ interesa?
Naročniška vsebina
Na ljubljanski univerzi velik naval na medicino
Naročniška vsebina
Pri vpisu zamejskih Slovencev in Slovencev po svetu relativno malo zanimanja, velik naval pa s strani državljanov tretjih držav
Letos so se zamejski Slovenci in Slovenci po svetu s slovenskim državljanstvom prvič lahko prijavili na študij v Sloveniji. Univerza v Ljubljani je zanje razpisala 416 mest; prijavilo se je 52 kandidatov, največ za medicino in veterino.
Bistveno bolj intenzivno pa je zanimanje iz držav zunaj EU: na 943 razpisanih mest je prispelo kar 3.173 prijav – za tretjino več kot lani. Rekorder je Ekonomska fakulteta s 913 prijavami na 80 mest, sledita Fakulteta za računalništvo in informatiko ter Fakulteta za arhitekturo.
Komentirajo lahko naročniki