Zaslišanje dneva: kako je šlo Franciju Matozu in zakaj je Lena Grgurevič vzkliknila: “živela diktatura!”

Franci Matoz je s osmimi glasovi za in šestimi proti prestal zaslišanje pred parlamentarnim odborom za notranje zadeve in javno upravo. Ob predstavitvi kandidatovih načrtov za vodenje resorja pa ni šlo brez ideoloških zapletov; tesen rezultat zaslišanja kaže, da ni šlo zgolj formalnost, ampak preizkus bodočega ministra kaže izrazito politično delitev.

Ta je vrhunec dosegla v konfliktu med predsedujočim Žanom Mahničem in poslanko Svobode Leno Grgurevič. Mahnič namreč po predvidenih treh urah seje ni dovolil nadaljnjih vprašanj, kar je, poleg kandidata samega, povzročilo nejevoljo opozicije.

V komentarju pa o spregi politike in organov pregona, ter zakaj nam primer Matoz kaže, da imajo tako kot mnogi levi tudi nekateri desni navijači svojih političnih opcij napačen pogled na uveljavljanje pravice v tej državi.

Opozicija dvomi v Matoza …

Kot dolgoletni odvetnik Janeza Janše Matoz v politiko prihaja z veliko prtljage, in že pred zaslišanjem je bilo jasno, da bo med kandidati za ministre vzbujal veliko nasprotovanje opozicije. Zaslišanje se tako ni vrtelo samo okoli programa, ampak tudi okoli vprašanja, ki ga je v imenu opozicije na račun domnevne kandidatove neprimernosti pred dnevi izpostavil Robert Golob z besedam: “Si vi predstavljate, da bo odvetnik Janeza Janše tisti, ki bo nadziral slovensko policijo?”

Kljub dvomom nekaterih je Matoz predstavil svoj program in predvidel prepotrebne reforme varnostnega sistema. Prioritetna tema je boj s korupcijo in kriminalom, kjer ni zadovoljen z učinki, zato napoveduje redefinicijo kriminalistične policije in Nacionalnega preiskovalnega urada.

…Matoz dvomi v obstoječi sistem

Ocenil je, da je NPU glede na kadrovske kapacitete premalo izkoriščen in da ni v celoti dosegel svojega namena. Glede povečanja učinkovitosti kriminalistične policije je povedal, da sistem obremenjuje “kopičenje kadrov brez posebnih delovnih zadolžitev, na drugi strani pa imamo izrazito kadrovsko podhranjenost na regionalni in lokalni ravni, torej na ravneh, kjer se prebivalce in policiste najbolj potrebuje. Pri tem imam v mislih tudi cel kup policijskih svetnikov, ki so v pisarnah.” V operativi, meni, pa kronično primanjkuje kadrov.

Pri tem naj bi imel pomembno vlogo tudi SKOK, ki naj bi bil po Matozovih besedah ustanovljen v kratkem. Ta del njegove predstavitve je politično precej občutljiv, saj bo nova oblast očitno poskušala pokazati, da želi na področju pregona korupcije vzpostaviti bolj aktivno in ostrejšo strukturo.

Kdo je Franci Matoz, kandidat za notranjega ministra?

“Odpovedal sem se dobro plačanemu poklicu, da bi lahko naredil nekaj dobrega za Slovenijo.” pic.twitter.com/qnvjh4ywSs

— Odkrita Slovenija (@OdkritaSLO) June 2, 2026

Ni težav s konflikti interesov

Franci Matoz, kandidat za ministra za notranje zadeve.
👇 pic.twitter.com/KVJoIJNpls

— Levica (@strankalevica) June 2, 2026

Ravno to pa skrbi opozicijo (kako vidi jo prihodnjega notranjega ministra, nazorno kaže zgornja objava): kot je opozoril predsedujoči Mahnič, slednja Matozu očita, da bi z aktivnimi posegi v sistem lahko zakril in uničil dokaze v aferi Black Cube. Matoz je odgovoril, da namerava spoštovati obstoječa razmerja med ministrom in policijo, po katerih lahko “minister daje usmeritve in navodila in zahteva, da se take zadeve preiščejo v čim krajšem času. Nikakor pa se ne bom vmešaval v konkretne postopke.”

Janja Sluga in Luka Mesec sta po pričakovanjih izpostavila domnevni konflikt interesov, saj naj bi bil Matoz zaradi poklicne povezanosti z SDS neprimeren kandidat. Sluga tako meni, da bo kot minister “opravljal nove storitve za mandatarja.” Mesec pa kandidatu očita stvari, “ki jih je zamolčal”, kar se je nanašalo na njegovo delo pri Slabi banki, Luki Koper in na Slovenskih železnicah.

Sem gledal hearing g. Matoza. Postavlja vprašanja ga. Sluga. Nevezano na to se pojavi lakota. Pokličem, naročim pico, pridite čez deset minut, pravijo, se usedem v avto, peljem do picerije, plačam, se peljem nazaj … in ga. Sluga še vedno postavlja vprašanje.

🫤

— Žiga Turk (@ZigaTurk) June 2, 2026

A na očitke odgovarja: “Svoje delo sem kot odvetnik opravljal za tisoče ljudi in s tem nimam nikakršnih težav,” je odgovoril. Kot pravi, nima nikakršnih pomislekov in ne vidi nikakršnega konflikta interesov.

Strožji policisti z zaslombo države

“Dosledno bomo zavračali migrante, ki niso begunci in ki v Slovenijo ne vstopajo iz nevarnih držav,” je najverjetnejši minister napovedal spremembe glede nezakonitega prestopanja državne meje, pričakujemo lahko tudi večjo prisotnost organov pregona na terenu za preprečevanje romskih kaznivih dejanj.

Ob napovedi ponovne uvedbe avtocestne policije se premik na boljše obeta na področju izpostavljenosti policistov. V preteklosti se je rado dogajalo, da so policisti, ki so uporabili silo, ostali brez zaščite države in sami postali žrtev pravnih manipulacij storilcev kaznivih dejanj. To naj bi se spremenilo: “V primeru, da so delovali zakonito in strokovno pravilno, bodo imeli mojo popolno podporo in zaščito,” napoveduje Matoz.

Sicer pravi, da želi policijskemu poklicu vrniti ugled, česar bi se lotil s spremembo plačnega sistema: “Treba bo urediti ločen plačni sistem za policijo, vojsko, zdravstvo, izobraževanje in kulturo ter socialnovarstvene storitve. Medtem ko lahko enoten plačni sistem ostane samo na administrativni ravni dela javnega sektorja.”

Vitka javna uprava: bomo videli odpuščanja?

Ta del sodi že pod drugi del pristojnosti njegovega resorja, javno upravo. Tam se obeta prevetritev, in Matoz ne izključuje ukinitve delovnih mest, kjer se bo pokazalo podvajanje. “Javna uprava je servis državljanov in gospodarstva, ne more biti sama sebi namen,” pravi.

Združitev MNZ in MJU tako ne pomeni zgolj prenosa služb v obstoječi obliki v drug resor. Državna uprava lahko pričakuje racionalizacijo ter decentralizacijo, kar pomeni korake k ustanovitvi pokrajin.

“Živela diktatura!”

Na seji pa ni šlo brez incidentov: ob tem, da je zatajila glasovalna tehnika, se je določeno triurno trajanje seje poslancem opozicije zdelo prekratko, a je predsedujoči Mahnič odredil, da bo seje po treh urah konec.

Leni Grgurevič pa je povedal, da če se poslovnika “že držimo kot pijanec plota,” ima slednji tudi člen, po katerem kot nečlanica odbora brez pooblastila, da nadomešča katerega od članov, ni upravičena do besede. V odgovor je vzkliknila: “Živela diktatura!”