Slovenija praznuje 35 let svoje državnosti. In kot je že v navadi, tudi praznovanje državnost ne more mimo vsaj kakšnega ugotavljanja, komu je bila Slovenija intimna opcija in komu ne, kdo bo govoril na proslavi in kdo ne, ter kateri prapori so dobrodošli in kateri ne.
Na izziv plakatov po Sloveniji je Kučan pojasnil, da se je za Slovenijo odločil racionalno in da želi, da ga drugi vidijo kot osamosvojitelja, ne pa, da se kot tak vidi sam. Janez Janša je govoril ob predsednici Nataši Pirc Musar, na koncu pa so bili povabljeni vsi praporščaki. In Slovenija je praznovala odprto, kot že dolgo ne.
Tudi demokratično vrenje že dolgo ni bilo tako veliko. Kar trije referendumi se nam obetajo, pri čemer še vedno ni jasno, ali bomo res vse tri tudi imeli in komu bi kakšen rezultat sploh koristil. Zdi se, da je leva opozicija kar nekako izgubljena in na slepo podpira pobude druga drugih strank in civilnodružbenih gibanj.
Socialni demokrati so medtem bolj jasno povedali, zakaj partnerstva za razvoj na tej točki ne bodo sprejeli, so pa nakazali željo po drugih oblikah sodelovanja. Medtem se v Državnem zboru iskri med predsednikom DZ Zoranom Stevanovićem in koordinatorjem Levice Luko Mescem, zaradi poslanca Mijića, ki ga Mesec poziva k odstopu, a hkrati se razkriva, da je ob večjih izigravanjih delavcev kot minister za delo sam gledal stran.
Ob prazniku tudi malo osebnega pogleda na življenje v Sloveniji.
Tedenski safari je oddaja, ki vas popelje skozi zakulisje dogajanja v slovenski politični savani v zadnjem tednu in tedensko dogajanje postavi v okvir s sproščenimi, kritičnimi in občasno humornimi komentarji. Vaša vodnika sva Peter Merše in Mirko Mayer.
3 odzivi na “Kučan in Janša – dve intimni opciji | Tedenski safari”
Kučan je star. Ko bo umrl, koga boste našli za dežurnega krivca za vse vaša slabe volje ( da se milo izrazim)? V zadnjih volitvah je podprl SD. SD je dobila x %. Toliko procenten je njegov vpliv. Mnogi bi radi, da je večji, da bi imeli večjega demona, ki ga je potrebno nažigati. Saj se vam bo zmešalo od hudega, ko bo umrl. Kje najti njegovega naslednika?
A veste, kaj pa je zanimivo … Ko se danes pelješ skozi Jajce ob večjih verskih praznikih tako kristjanov kot muslimanov, te na glavnem križišču, kjer lahko pelješ ravno ali zaviješ v center mesta, razpet čez cesto pozdravi velik napis s čestitko ob prazniku. Za božič in novo leto je nazadnje pisalo: “Čestit božić i blagoslovljena nova godina”. Moram reči, da sem kar debelo gledala, ker to zmorejo v Jajcu v Bosni. 🙂
Pa se zamislite zdaj, dragi Slovenci, ali lahko kaj takega pričakujemo v kakšnem od naših večjih mest, denimo v naši prestolnici, pa smo ali vsaj naj bi bili v celoti in po tradiciji evropska katoliška država. Nam oblastniki zmorejo voščiti le lepe in vesele PRAZNIKE, še v trgovine se je to preselilo … V Jajcu se je rodila YU, SLO pa je danes samostojna država 35 let … Kaj je šlo narobe?
Mislim, da še danes nosimo hude posledice sicer na srečo mirnega izhoda iz YU, kjer se je sistem obrnil le na papirju, v resnici pa je ves čas mirno “vladal” v ozadju in spodkopaval slovensko pomlad – tako kot je Kučan vsa ta tri desetletja in več iz ozadja spodkopaval Janšo. Večkrat se ob današnjih izkušnjah vprašam, ali so bile predsedniške volitve po osamosvojitvi res poštene – ali nas že niso takrat pošteno vlekli in potegnili za nos, ker je bila desna pomladna stran preveč naivna …
Ah, Friderik, o Kučanu nihče ne bi govoril, če bi gospod od svojega odhoda v pokoj v resnici bil v pokoju. Pa ni. Vedno se aktivira na polno in skače iz vsake konzerve, ko “grozi”, da bo vlado vodil Janša. Pa povej, zakaj ne bi bili na to pozorni, še posebej, ker vedno na novo levi strani ukazuje in prepoveduje sodelovanje z desno stranjo? In predvsem tudi po njegovi zaslugi smo Slovenci tako polarizirani. Pika.
Komentirajo lahko naročniki