Kmečki protest v Ljubljani: ko kmet izgublja, potrošnik tvega, kaj ima na krožniku

“Vsak dan več zahtev, vsak mesec višji stroški, vsako leto manj spoštovanja – do kmeta in do hrane, ki jo jemo. Birokracija duši, zemlja se razvrednoti, kmeta se potiska v kot, potrošniku pa se ponuja vedno bolj dvomljiva “poceni” hrana,” so že pred današnjim protestom kmetov iz vse države, ki se je simbolno pet minut čez dvanajstvo začel na Trgu republike, zapisali v Združenju slovenske kmečke iniciative.

Kmetje so opozorili na številne težave, s katerimi se soočajo, državo pozivali, naj nič o kmetih ne sprejema brez njih ter (u)sliši njihove zahteve, saj to ne koristi le kmetom, ampak celotni državi.

»Problem je sistem, ki se norčuje iz tistih, ki ga hranijo«

“Danes smo tukaj, ker se iz nas norčujejo. Ker tisti, ki odločajo, govorijo o kmetijstvu, kot da gre za hobi. Kot da je hrana samoumevna, kot da kmet ni vreden spoštovanja,” je na Trgu republike dejal predsednik Slovenske kmečke iniciative Boštjan Slemenšek. “Za pisalnimi mizami sprejemajo odločitve, ki jih sami nikoli ne bi zmogli živeti. Predavajo nam o naravi, a niso nikoli orali njive. In ko opozorimo, da tako ne gre več, nas označijo za problem. A problem nismo mi, problem je sistem, ki se norčuje iz tistih, ki ga hranijo. /…/ Ne prosimo več, da nas poslušajo, zahtevamo, da nas jemljejo resno. Zahtevamo pogoje, v katerih bo kmet lahko kmet. Zahtevamo spoštovanje do dela, brez katerega ta država ne more obstajati. Mi bomo vztrajali, ker ko kmet obupa, ne propade samo kmetija. Propade prihodnost, propade država.”

16 protestnih zahtev kmetov, odgovor pa »skoraj norčevanje iz slovenskega kmeta«

Kmetje so protest napovedali po tem, ko so vladi in pristojnim ministrstvom poslali šestnajst protestnih zahtev. V ključnih štirih zahtevajo zaščito zaščito domačega trga in slovenskih pridelovalcev hrane pred uvozom iz držav Mercosurj, zaščito kmetijskih zemljišč pred posegi za industrijske cone, infrastrukturo ali vodne zadrževalnike. Zahtevajo tudi preklic dodatnih finančnih obveznosti za kmete, tudi zaradi obveznega cepljenja proti bolezni modrikastega jezika in kastracije pujskov.

Zahtevajo še, da mora biti tudi v prihodnje denar za skupno kmetijsko politiko namenjen izključno razvoju kmetijske panoge. Kmetijsko ministrstvo je na protestne zahteve odgovorilo na 28 straneh, predsednik Kmečke iniciative Boštjan Slemenšel pa je ta dopis označil za “skoraj norčevanje iz slovenskega kmeta”.

Podgoršek: »Zaslužite si kakovostno, varno in pošteno pridelano hrano«

Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Jože Podgoršek je izpostavil, da današnji protest ni potekal le zaradi kmetov, ampak tudi zaradi potrošnikov, družin, otrok, in prihodnosti hrane v Sloveniji: “Naša zahteva je jasna. Pri trgovinskih sporazmih EU mora biti najprej zaščiten potrošnik. Zaslužite si kakovostno, varno in pošteno pridelano hrano. Hrano, ki zraste na naši zemlji. Hrano, za katero stoji slovenski kmet.”

Posebej je opozoril na negativne posledice trgovinskega sporazuma EU z državami Mercosurja: »Ne pristajamo, da se na naše krožnike uvaža hrana, pridelana s hormoni, pesticidi, antibiotiki, ki so pri nas že desteletja prepovedani. Kar je pri nas prepovedano, ne sme biti dovoljeno skozi zadnja vrata trgovinskih sporazumov. A prav to se dogaja. Sporazum Mercosur odpira vrata uvozu hrane iz Južne Amerike. Uvoz je količinsko omejen, a posledice niso. Evropski agrarni ekonomisti opozarjajo: cene pridelkov in živali se lahko znižajo tudi odo 20 %, slovenski kmetje pa že danes prepogosto delajo pod mejo vzdržnosti. Cene na kmetijah so nizke, v trgovinah pa cene rastejo …  Zahtevamo, da lahko v Sloveniji uživamo le hrano, ki je pridelana po enakih standardih, kot veljajo za naše kmete. Zahtevamo okrepljen nadzor nad varnostjo živil iz tujine. Zahtevamo jasno sledljivost porekla, da bomo potrošniki vedeli, kaj jemo in komu lahko zaupamo.”

Predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Eva Golob je poudarila predvsem potrebo po poenostavitvi postopkov za nakup slovenske hrane v vrtcih, šolah, bolnišnicah, domovih za starejše in drugih ustanovah: “Sistem ne deluje v prid slovenskemu kmetu. Slovenski kmet se vse pogosteje srečuje s težavami pri prodaji lastnih pridelkov in izdelkov. In to ne kjerkoli, temveč prav v panogah, kjer je Slovenija že tako izrazito nesamooskrbna; pri zelenjavi, sadju, prašičjem mesu in drugih ključnih živilih. Medtem ko se naša domača pridelava duši, v javne prehranske obrate vstopa hrana iz tujine.” Kmetje ne zahtevajo privilegijev, ampak poštene pogoje, je izpostavila: “Trenutni sistem je zapleten, birokratski in pogosto bolj prijazen do velikih, tujih dobaviteljev kot do lokalnega kmeta.”

Nastopili so tudi predstavniki drugih kmetijskih organizacij in posamezni kmetje, ki so opozarjali na številne izzive, s katerimi se soočajo – od izzivov zaradi napačne politike glede odstrela divljdi in zveri in težav, ki jih imajo zaradi tega kmetje do težav ekoloških kmetov, iz pisarne vodenih projektov, ki poplavno varnost postavljajo pred prehransko varnost, potrebe po manjšem vplivu NVO-jev itd.

”Kmet ne pozabi obljub, kmet ne joka o celodnevnem delovniku. Kmetje se ne delimo na leve in desne, čeprav to želijo”

Takole je zbrane na koncu nagovoril še kmet Janez: “Nam, ki pridelujemo hrano, ohranjamo okolje, avtohotne pasme hrane in rastlin, tradicijo, biotsko raznovrstnost, barja, gozdove, hranimo narod v dobrem in slabem, pravijo, da smo problematični. Vendar smo zadnja varovalka pred popolno degradacijo okolja in prehrambeno varnostjo vsake države … Kmet ne pozabi obljub, kmet ne joka o celodnevnem delovniku. Kmetje se ne delimo na leve in desne, čeprav to želijo. Ampak na zmožne za delo in izčrpane. Kmet je najboljši varuh zemlje, saj na svoji zemlji nič ne sme. V kmetijstvu ni prostora za politiko. Kmetijstvo se ravna po letnih časih in vremenu. Zato Bog, nakloni nam nekaj dežja, ostalo bomo že sami.”

Tudi danes protest slovenskih kmetov pred @Drzavnizbor s traktor(ji) in ostalimi orodji👍 pic.twitter.com/hY6LukMfFj

— Tadej Novak (@NovakTadej) February 6, 2026