Po večinski podpori članic Evropske unije bo slednja ta teden z državami Mercosurja (Brazilija, Argentina, Urugvaj in Paragvaj) po črtrt stoletja od začetka pogovorov podpisala prostotrgovinski sporazum. Slovenija je dogovor podprla, v vladi pa ocenjujejo, da bo državi prinesel koristi.
S tem se ne strinjajo kmetijske organizacije, ki z varovalkami za kmete niti niso še bile seznanjene.
Sporazum, ki bo ustvaril eno največjih prostotrgovinskih območij na svetu s približno 780 milijoni ljudi bo povečal izvoz držav EU, uniji pomagal zmanjšati odvisnost od ZDA in Kitajske ter prinesel koristi predvsem njenim industrijskim sektorjem. Po drugi strani pa predvsem kmetje opozarjajo, da bo prinesel uvoz hrane, ki je slabše kakovosti od evropske in pridelana po mnogo nižjih standardih glede varnosti, uporabe škodljivih kemikalij in varovanja okolja.
A tik preden bi sporazum, zaradi katerega so kmetje po vsej Evropi množično protestirali, propadel, se je tudi za evropsko kmetijstvo marsikaj spremenilo.
Kaj sporazum prinaša EU?
Sporazum prinaša predvsem odpravo carin na uvoz več kot 90 odstotkov blaga iz EU. Poleg trgovine sporazum velja za veliko geopolitično zmago za EU, saj krepi njen položaj v regiji, bogati z viri, za katere se vse bolj borijo ZDA in Kitajska. Sporazum je tako tudi signal neodvisnosti EU od dveh največjih svetovnih gospodarstev.
Globlje gospodarske vezi se bodo verjetno razširile onkraj kmetijskih proizvodov. Argentina in Brazilija imata precejšnje zaloge litija, slednja pa ima v lasti 14 % planetarnih rezerv mangana, kar so viri, ki so ključni za evropske načrte digitalnega in okoljskega prehoda. V postopku pridružitve Mercosurju pa je tudi Bolivija, prav tako bogata z litijem.
Prednosti za države Mercosurja
Sporazum bo postopoma odpravil carine na vrsto kmetijskih proizvodov iz Južne Amerike, s čimer bo razširil trge za štiri države Mercosurja. Odprava dajatev na avtomobile, stroje in druge izdelke bi lahko spodbudila prizadevanja za industrializacijo v Braziliji in njenih sosedah.
Bloomberg Economics ocenjuje, da bo do leta 2040 državam Mercosurja prinesel kar 0,7 % BDP, Evropi pa 0,1 %.
Južnoameriški kmetje bodo v EU po ratifikaciji sporazuma lažje izvažale govedino, perutnino, svinjino, riž, med, sladkor in druge dobrine, a bo njihov uvoz pod ugodnejšimi pogoji omejen s kvotami.
Države Mercosurja vidijo Evropo tudi kot potencialen nov vir naložb, ki jih potrebujejo, da bi sploh zagnale industrije, vezane na te dobrine.
Številne težave, pomisleki in obljubljene varovalke
Kmetijske organizacije so opozarjale, da za evropske kmete veljajo visoki standardi glede varnosti hrane, varstva okolja, dobrobiti živali in režima uporabe pesticidov, uvoz iz držav Mercosurja pa bo tako za evropske kmete in potrošnike nepoštena in dolgoročno škodljiva konkurenca.
Naročniška vsebina
Kako je sporazum od skorajšnjega propada prišel do potrditve?
Med tehtnejšimi razlogi, da so 25-letna prizadevanja obeh strani uspela, pa je tudi denar. “Kmetje morda predstavljajo vedno manjši delež evropskega gospodarstva, vendar ostajajo ena najmočnejših političnih volilnih skupin, ki je sposobna preoblikovati trgovinske sporazume, proračune in reformne programe, tudi če jih ne morejo neposredno blokirati,” so ocenili pri Politicu.
Skladno s tem se je za evropsko kmetijstvo od prejšnjega tedna finančno marsikaj spremenilo.
Naročniška vsebina
“Skupna kmetijska politika ostaja največja posamezna postavka v proračunu EU, ki absorbira približno tretjino celotne porabe in je temelj politične pogodbe, ki sega v povojne temelje bloka . Javni denar v zameno za prehransko varnost in stabilnost podeželja je že dolgo eden od osrednjih dogovorov Evrope. Ta dogovor je preživel desetletja reform. Skupna kmetijska politika je bila okrepljena, bolj zelena in bolj tržno usmerjena . Vendar njena osrednja obljuba – da bo kmetijstvo zaščiteno – ni nikoli izginila,” so še zapisali pri Politicu.
Komentirajo lahko naročniki