Januarske tragedije v Minneapolisu, ki so vzele življenji Renee Good in Alexa Prettija, so ameriško javnost postavile pred srhljivo ogledalo.
Kar se je začelo kot uveljavljanje zvezne priseljenske politike, se je sprevrglo v nevarno spiralo konfrontacij, v kateri so meje med zakonitim pregonom, ustavnimi pravicami in državljansko nepokorščino postale nevarno zamegljene.
Kaj je ICE in kakšna pooblastila ima
Ameriška agencija za priseljevanje in carine (ICE) je bila ustanovljena leta 2002 v okviru ministrstva za domovinsko varnost (DHS) po terorističnih napadih 11. septembra. Njena temeljna naloga je uveljavljanje priseljenske zakonodaje, preiskovanje nezakonitega priseljevanja in deportacija oseb brez urejenega statusa.
Kot poroča BBC, imajo agenti ICE pooblastila za ustavljanje, pridržanje in aretacijo oseb, za katere utemeljeno sumijo, da nezakonito bivajo v ZDA. V omejenih okoliščinah lahko pridržijo tudi ameriške državljane, če ti ovirajo postopek ali so osumljeni kaznivega dejanja.
Za vstop v zasebne prostore praviloma potrebujejo sodni nalog. Uporaba smrtonosne sile je po ustavi in zvezni zakonodaji dovoljena zgolj ob neposredni in utemeljeni grožnji smrti ali hudih poškodb, pri čemer sodišča policistom priznavajo precejšnjo presojo v trenutku odločitve.
Prav ta široka diskrecija je v središču polemik po januarskih dogodkih v Minneapolisu, kamor je bilo po podatkih zveznih oblasti napotenih okoli 3.000 agentov ICE in mejne policije (Border Patrol) – kar DHS opisuje kot “največjo operacijo v zgodovini ministrstva”.
Zakaj je v ICE v Minneapolisu?
Uradni cilj operacije je aretacija “goljufov, morilcev in članov tolp”. Napotitev več tisoč agentov pa ni le vprašanje priseljenske politike, temveč rezultat prepleta obtožb o goljufijah, političnih povračilnih ukrepov in statusa mesta kot “zatočišča” (sanctuary city).
Neposreden povod za množično prisotnost zveznih sil so bile spletne objave desničarskega vplivneža Nicka Shirleya, ki je somalijske prebivalce – Minnesota gosti največjo somalijsko skupnost v ZDA, ki je bila že v preteklosti tarča ostrih kritik predsednika Donalda Trumpa – obtožil obsežnih goljufij pri socialni pomoči v vrtcih.
Poleg tega mesto velja za t. i. zatočišče, kar pomeni, da lokalna policija omejuje sodelovanje z zvezno agencijo ICE in ne preverja priseljenskega statusa svojih prebivalcev. Trumpova administracija je takšne politike označila za nevarne in v nasprotju z zveznim zakonom.
Ob vsem tem pa Minnesota velja tudi za trdnjavo demokratov, ki jo vodi guverner Tim Walz, nekdanji podpredsedniški kandidat Kamale Harris. Zaostrovanje razmer v mestu tako mnogi vidijo kot neposreden politični pritisk na opozicijsko vodstvo zvezne države.
Posnetek prizora z ulic Minneapolisa. “Vroče” postane po približno minuti videa:
Organizirano nasprotovanje agentom
V odgovor na zvezne operacije se je v Minneapolisu razvilo gibanje ICE Watch, ki uporablja digitalne platforme, kot so Signal, WhatsApp in Reddit, za sledenje agentom v realnem času. Aktivisti ne le dokumentirajo aretacije, temveč izvajajo tudi “de-aretacije” in fizične blokade vozil.
🚨Minneapolis, MN
Yesterday, while driving, we were followed by multiple vehicles for over an hour. We were told that we came up in the local ICE Watch group’s “ICE Database”.
You can hear us confirm to them multiple times that we are NOT ICE.
At one point they asked for our… pic.twitter.com/ch3V6MZ3kV
— Hailey (@haileyywest) January 24, 2026
Povezava med aktivizmom in žrtvami je postala očitna, ko je bilo razkrito, da je bila partnerka ubite Renee Good aktivna članica sosedske klepetalnice za sledenje vozilom ICE. Kritiki gibanja, kot je Dan McLaughlin, trdijo, da prav te taktike provociranja in oviranja oboroženih agentov vodijo v nasilne izide, za katere bi morali odgovornost nositi tudi politiki, ki takšno delovanje podpirajo.
Avtor opozarja, da takšna oblika neposrednega delovanja presega klasičen protest in je namenjena bodisi preprečevanju izvrševanja zakonov bodisi izzivanju konfliktov z zveznimi organi, da bi se ti politično diskreditirali. Po njegovem mnenju to ustvarja okolje, v katerem so nasilni izidi ne le možni, temveč pričakovani.
Whoops 😬 you spit in the face of an ICE agent you eat the pavement & lose a few 🦷 🦷 🦷
USA! 🇺🇸 USA! 🇺🇸 USA! 🇺🇸 pic.twitter.com/B0ffWdUsVR
— ♥️🇺🇸 𝓒𝓪𝓽𝓲𝓪 🇮🇹♥️ (@CB618444) January 18, 2026
McLaughlin zaključuje, da bi se morali demokratski politiki vprašati, ali s tiho oziroma odprto podporo takšnim taktikam prispevajo k nevarnim konfrontacijam. Če jih spodbujajo, odgovornost za morebitne nadaljnje žrtve po njegovem mnenju ne leži na ICE, temveč na tistih, ki legitimirajo strategijo neposrednega, konfliktnega delovanja.
Smrt Renee Good je bila opozorilo
Publicist Jeremiah Johnson je v komentarju z naslovom There Will Be More Renee Goods že 9. januarja opozarjal, da smrt Goodove ni bila nesrečno naključje, temveč predvidljiva posledica načina delovanja zveznih organov. Kot je trdil, kombinacija slabe usposobljenosti, pomanjkanja odgovornosti in širokih pooblastil vodi v tragedije, ki se bodo ponavljale.
Johnson navaja vrsto primerov domnevnih zlorab: od neupravičenih aretacij državljanov in uporabe solzivca proti opazovalcem, do usmerjanja orožja proti otrokom in agresivnega ravnanja z nosečnicami v priporu. Kot trdi, se takšni incidenti redko končajo z disciplinskimi ali kazenskimi ukrepi.
Posebno ostro kritizira odziv Trumpove administracije, ki naj bi po vsakem incidentu branila agente, zanikala dejstva ali diskreditirala žrtve z nepreverjenimi obtožbami. Takšna retorika po njegovem ne pomirja razmer, temveč normalizira nasilje.
Today, DHS law enforcement was conducting a targeted operation in Minneapolis against an illegal alien wanted for violent assault.
During the operation, an individual approached U.S. Border Patrol officers with a 9mm semi-automatic handgun. The officers attempted to disarm the… pic.twitter.com/i0bsQY3i5O
— Secretary Kristi Noem (@Sec_Noem) January 24, 2026
Kot kontrast Johnson navaja ravnanje kapitolske policije med napadom na ameriški kongres 6. januarja 2021, ko so kljub številnim poškodbam policistov ti uporabili smrtonosno silo le enkrat in kot skrajni ukrep. To primerja z delovanjem ICE, ki naj bi po njegovih besedah pogosto eskaliralo v nasilje že ob najmanjši zaznani grožnji.
Primer Alexa Prettija in vprašanje odgovornosti
Tudi urednica Christianity Today Bonnie Kristian ostro kritizira ravnanje zveznih organov v Minneapolisu. Poudarja, da politični mandat za zagotavljanje varnosti na mejah, ki ga je Trumpova administracija prejela na volitvah, ne daje zveznim agentom dovoljenja za “nevzdržno, kaotično in avtoritarno” nasilje na ameriških ulicah.
V središču njenega komentarja je smrt Alexa Prettija. Kot navaja, so se nekateri uradniki pri obrambi streljanja sklicevali na avtoriteto in zakonitost delovanja organov. A videoposnetki in pričevanja po njenem kažejo, da Pretti ni bil zaščiten kot član javnosti, temveč je bil – razorožen, na tleh in številčno premočno obkrožen – večkrat ustreljen, tudi v hrbet. Namesto aretacije je sledila smrtonosna sila.
BREAKING: Full video of the altercation from a better angle right up until the suspect is shot. You can see the suspect jump on the back of what may be another protestor before being pulled off. Crazy footage. pic.twitter.com/rsxLOXFSUO
— Kim “Katie” USA (@KimKatieUSA) January 24, 2026
Kristianova poudarja, da je avtoriteta odgovornost, ki zahteva višje etične standarde, ne pa opravičilo za površno in nasilno delo. Sklicuje se na krščansko tradicijo in svetopisemske odlomke, ki oblast povezujejo z odgovornostjo, skrbjo za ljudi in strožjo presojo tistih, ki jim je zaupana moč.
Zahteva po bistveno boljšem ravnanju ICE po avtorici ne zanika nevarnosti, s katerimi se agenti soočajo, niti ne ruši njihove zakonite vloge. Pomeni zgolj zahtevo, da se oblast izvaja pravično, zmerno in v skladu z ustavnimi in moralnimi načeli – ter da mora obstajati jasna odgovornost, kadar pri tem pride do hudih napak.
Razdeljena javnost in negotova prihodnost
Javnomnenjske raziskave, ki jih povzema BBC, kažejo razdeljeno sliko: več kot polovica Američanov podpira neko obliko deportacijske politike, hkrati pa večina meni, da administracija pri njenem izvajanju ravna pretirano.
Najnovejša anketa agencije YouGov, izvedena le nekaj ur po smrti Alexa Prettija, medtem razkriva zgodovinski premik: prvič več Američanov podpira ukinitev agencije ICE, kot pa jih temu nasprotuje.
Anketa kaže, da 46 % Američanov podpira ukinitev agencije ICE, medtem ko jih 41 % temu nasprotuje. To predstavlja najvišjo stopnjo nasprotovanja agenciji, odkar YouGov izvaja tovrstne meritve. Odpor je v januarju vztrajno naraščal, kar sovpada z eskalacijo nasilja v Minneapolisu.
Razkol v javnem mnenju je močno politiziran:
- Demokrati: Kar 76 % jih podpira ukinitev agencije.
- Neodvisni volivci: Skoraj polovica (47 %) se nagiba k ukinitvi.
- Republikanci: Večina (73 %) še vedno podpira ICE, vendar je podpora ukinitvi (19 %) dosegla najvišjo raven doslej.
% who say the shooting of Alex Pretti was | wasn’t justified
U.S. adults 20% | 48%
Saw video of shooting 25% | 63%
Heard about it; didn’t see video 22% | 41%
Didn’t hear about or see video 5% | 16%
Democrats 4% | 83%
Republicans 44% | 13%https://t.co/L48ZXpCTdR pic.twitter.com/2zPBl1ccPC— YouGov America (@YouGovAmerica) January 26, 2026
Protesti, tožbe in ostre politične izjave pa nakazujejo, da bo vloga ICE tudi v prihodnje ena najbolj spornih tem v ameriški javnosti. Dogajanje v Minneapolisu tako razkriva nevarno spiralo: širjenje zveznih pooblastil, vse bolj konfrontacijske oblike protestov in vse manj zaupanja med oblastmi in državljani.
Vprašanje, ki ostaja odprto, ni le, kdo nosi odgovornost za posamezne smrti, temveč ali je ameriški politični sistem sposoben zajeziti stopnjevanje nasilja, preden to postane nova normalnost.








En odgovor na “Kaj je ICE in zakaj so njegovi agenti v Minneapolisu sprožili val protestov in smrti”
Pravijo, da laži je lahko več, resnica pa je samo ena.
Toda prav v tej zadevi, ki se sedaj dogaja v Ameriki, je videti, kot bi bile resnice DVE.
Kajti mislim, da se še vedno odvija boj med Trumpom in njegovo protikandidatko (ona verjetno nujno rabi priseljence, kot svoje volivce) na zadnjih predsedniških volitvah – K. Karris.
Res je Trump v drugem mandatu agresivnejši, kot v prvem, toda tudi K. Harris mora sprejeti dejstvo, da je na volitvah izgubila, zato je njeno nagajanje Trumpovi policiji zelo nevarno. in nosi Harrisova tudi veliko krivdo pri neredih.
Komentirajo lahko naročniki