Ko so ameriška in izraelska letala začela obstreljevati Iran, so si mnogi postavili isto vprašanje: Kje je Kitajska? Zakaj Peking ne stori ničesar za zaščito svojega “strateškega partnerja” Odgovor je preprost in hkrati razkriva vse o tem, kako Kitajska dejansko deluje v svetu, za Time piše analitik Ali Wyne.
Peking nima ne zmogljivosti ne volje za vojaško posredovanje na Bližnjem vzhodu. Kitajska vojska je zgrajena za eno samo stvar: prevzem Tajvana in nadzor nad spornimi morji v azijsko-pacifiški regiji. Vse ostalo je stranska predstava. Kitajska ima sicer drugo največji obrambni proračun na svetu, a v globalni projekciji moči preprosto ne more tekmovati z ZDA – in si tega sploh ne želi.
Še več: Kitajska na ameriški pohod v vojno gleda kot na darilo. Spomnimo se, koliko je Washington izgubil z vojnami v Afganistanu, Iraku in Libiji – po ocenah več kot osem bilijonov dolarjev – brez oprijemljivih rezultatov. Kitajska je vse to skrbno beležila.
Zdaj, ko se Amerika znova zaplete v drago in nepredvidljivo konfrontacijo, se Peking tiho širi – gospodarsko, diplomatsko, brez streljanja. Čeprav ima Kitajska v Iranu določene interese – med drugim energijo – je v zadnjih letih okrepila energetske rezerve in diverzificirala vire. Zato si lahko privošči strateško distanco.
Kitajski predsednik Ši Džinping zaenkrat strpno opazuje dogajanje. Njegova računica je dolgoročna: Amerika se z agresivno vojaško in gospodarsko politiko sama spodkopava. Trideset let po koncu hladne vojne ima Kitajska zdaj več trgovinskih partnerjev kot ZDA – po podatkih inštituta Lowy kar 145 držav z njo trguje več kot z Ameriko.
Vojna v Iranu se bo nekoč končala. In ko se bo prah polegel, bo Kitajska – mirno, brez vojakov in žrtev – verjetno zmagovalka.
Komentirajo lahko naročniki