Individualni naložbeni račun: vse, kar morate vedeti

Od predprejšnjega tedna lahko fizične osebe, ki so davčni zavezanci v Sloveniji, odprejo indivividualni naložbeni račun (INR).

Gre za obliko varčevanja, ki naj bi fizične osebe spodbujala, da enostavno, davčno ugodno in razbremenjeno administracije dolgoročno investirajo v finančne instrumente zase ali svoje otroke.

Z računi, ki jih Finance opisujejo kot »skoraj vedno smiselno rešitev za vlagatelje« naj bi država krepila finančno pismenost prebivalstva, preusmerila denar iz osebnih računov in nizkodonosnih bančnih depozitov na kapitalske trge, krepila likvidnost ter investicijsko moč prebivalstva.

Preverili smo, kakšni so pogoji, stroški, omejitve ter zakaj se tak račun izplača odpreti čim prej.

Kaj INR sploh je?

Gre za novo obliko naložbenega računa znotraj slovenskega finančnega sistema, ki omogoča enostavno, davčno ugodno ter dolgoročno vlaganje denarja.

Posamezniku omogoča upravljanje različnih finančnih instrumentov (npr. delnice, obveznice, zakladne menice, ETF skladi), ki kotirajo na organiziranih trgih ali sistemih trgovanja v EU, EGP in/ali OECD, ter v vzajemne sklade, ki izpolnjujejo pogoje za trženje v Sloveniji.

Ključne prednosti: Davčne ugodnosti, obveznost obračuna davka in poročanja na ponudniku

Med ključnimi prednostmi takšnega računa je dejstvo, da imetniku davka ni treba plačati do prvega dviga sredstev z računa. Če je ta dvig v prvih 15 letih od odprtja, je enotna davčna stopnja 15 %, po 15 letih pa je izplačilo oproščeno davka. Sredstva na njem je mogoče izplačati kadar koli, delno ali v celoti.

Med investiranjem tudi ni sprotne obdavčitve kapitalskih dobičkov, dividend ali obresti. Te je mogoče brezobrestno reinvestirati dalje.

Zaradi manj poročanja, ki ga je dolžen opraviti ponudnik INR, uporabnik z izjemo odprtja računa, njegovega upravljanja in morebitnega prenosa k drugemu ponudniku nima administrativnega dela.

Omejitve: En račun na osebo, do 150.000 evrov vplačil, praviloma v denarju

Posamezen INR je sestavljen iz dveh podaračunov. Na osnovni podračun bo mogoče v prvem letu vplačati do 20.000 evrov, nato pa vsako leto do 5000 evrov. Na posebni podračun bo mogoče vplačati dodatnih 5000 evrov na leto, vendar le v primeru naložbe v finančne instrumente slovenskih izdajateljev. Namen te omejitve je spodbuditi predvsem dolgoročno varčevanje, ne pa kratkoročnega špekulativnega trgovanja na finančnih trgih. Skupna vsota vplačil ne bo smela preseči 150.000 evrov.

Posameznik lahko odpre samo en INR, vplačila nanj pa so praviloma možna samo v denarju. To pomeni, da na račun ni mogoče prenesti obstoječih naložb. Izjema je dedovanje ali če INR račun miruje (npr. zaradi smrti vlagatelja ali dolgotrajne neaktivnosti). Druga izjema so delnice iz preoblikovanja Vzajemne, ki jih je prav tako mogoče prenesti na INR.

Vsak ponudnik sam sestavlja ponudbo finančnih instrumentov in trgov, lastniki računov pa bodo lahko z njimi trgovali sami ali pa ponudniku soritev prepustili tudi upravljanje računa. Donosnost računa je namreč odvisna prav od odločitev in izbir vlagatelja oz. upravljalca računa. Zajamčenih donosov takšen račun nima, država tudi ne zagotavlja varnosti sredstev (z izjemo državnih obveznic).

Ponudniki INR

Ponudnikii INR so zaenkrat BKS Bank, Generali Investments, Ilirika, JonatanMars Invest, Nova Ljubljanska banka in OTP banka.

Kaj pa stroški?

Ponudniki INR računa bodo obračunali tudi različne stroške, povezane z računom. Pri NLB, kjer so jih že razkrili javnosti, bo brezplačno odpiranje in vodenje računa, bodo pa zaračunavali nadomestilo za trgovanje – gre za 0,3 % provizijo za elektronske transakcije (ta bo v letu 2026 še dodatno znižana na 0,15 % oz. najmanj 0,50 evra. Dodatno bo obračunano še nadomestilo za vzdrževanje stanj, stroški izplačil (npr. dividend), strošek poravnave in trga, korporacijskih akcij in obveščanja.

Ti stroški nakazujejo prihranke glede na sorodne stroške klasičnega trgovalnega računa, ne pa tudi glede na stroške tujih brokerjev, katerih prednost so med drugim nizki stroški računa – je pa treba vsako prodajo prijaviti FURS in zanjo plačati davek – brez davčnih ugodnosti kot pri INR.

Primerjava s klasičnim trgovalnim računom

Klasični trgovalni račun lahko odpre vsakdo, INR le fizične osebe, ki so slovenski davčni rezidenti
Klasični trgovalni račun nima omejitev, koliko lahko nanj naložite in kje trgujete
Klasičnih trgovalni računov je možno odpreti več, INR le enega
Klasični trgovalni račun ne omogoča mirovanja, medtem ko INR ga
Pri klasičnem trgovalnem računu se davek obračuna na vsak posamezen donos – ob prodaji, izplačilu obresti ali dividend. Izračun mora izvesti in poročati imetnik računa. Pri INR se davek obračuna le ob izplačilu z računa, poročanje pa mora izvesti ponudnik računa
Davek pri klasičnem trgovalnem računu se obračuna glede na vrsto dohodka in dobo posesti. Pri INR je prvih 15 let od odprtja davčna stopnja 15 %, po tem času pa je imetnik davka oproščen.
Klasični trgovalni račun omogoča prenos finančnih instumenov, medtem ko so vplačila na INR možna le v denarju (izjema je dedovanje ali prenos zaradi dolgotrane neaktivnosti)
Pri klasičnem trgovalnem računu ni možen prenos računa med ponudniki, medtem ko INR to možnost omogoča.

Kakšne so prednosti uvedbe INR za državo?

Uvedba INR naj bi okrepila finančno pismenost državljanov, denar, ki ljudem danes v miljardah stoji na računih pa preusmerila v razvoj kapitalskega trga. To krepi borzni trg in likvidnost.

Če ljudje sami vlagajo svoj denar in se jim ta ovrestuje, imajo več prihrankov, ko jih potrebujejo – npr. na starost, ob odhodu od doma, za nakup nepremičnine ipd.