Slovenija je na najnovejšem Indeksu zaznave korupcije (CPI 2025) izgubila dve mesti in s tem dodatno zdrsnila pod povprečje zahodnoevropskih držav, poroča portal Preiskovalno.
Po oceni avtorjev in strokovnjakov padec ni naključen, temveč je posledica sistemskih težav v delovanju oblasti, odnosa do nadzornih institucij ter pomanjkanja politične volje za resnično transparentnost.
Indeks, ki ga vsako leto pripravlja organizacija Transparency International, ne meri posameznih afer, temveč širše trende: neodvisnost institucij, preglednost kadrovskih postopkov, porabo javnih sredstev in učinkovitost pregona gospodarskega kriminala. Prav na teh področjih Slovenija v zadnjem letu beleži poslabšanje.
Posebej izpostavljeni so javne kritike in napadi predsednika vlade Roberta Goloba na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), kar po mnenju strokovnjakov spodkopava zaupanje v neodvisne nadzorne organe.
Opozorila prihajajo tudi glede spornih kadrovskih imenovanj v policiji, državnih podjetjih in drugih javnih institucijah ter netransparentnega financiranja medijev in javnih projektov.
Kljub več odmevnim aferam policija in tožilstvo v tem obdobju niso zaključili večjih primerov gospodarskega kriminala, kar dodatno krepi zaznavo neučinkovitega pregona. Kritike letijo tudi na račun zmanjševanja sredstev računskemu sodišču ter domnevne politizacije posameznih delov represivnega aparata.
Slovenija je s 58 točkami po indeksu zdaj izenačena z državami, kot so Botswana, Ruanda in Katar, medtem ko so jo v EU prehitele nekatere države srednje in vzhodne Evrope – Češka, Latvija in Litva.
Predstavniki Transparency International sicer opozarjajo, da se tudi v zahodni Evropi napredek v boju proti korupciji ustavlja, brez krepitve institucij, svobodnih medijev in politične integritete pa dolgoročnega izboljšanja ne bo.
Komentirajo lahko naročniki