Matej Tonin: Frapiran sem, ko gledam predsednika vlade, ki dnevno spreminja mnenje, in kljub temu politično odnese celo kožo (2. del)

V prvem delu intervjuja z Matejem Toninom, ki ste ga na Zanima.me lahko prebrali včeraj, smo spregovorili o strateški avtonomiji, varnosti, NATU in odgovorih na izzive, sprejemanju trgovinskih sporazumov. Pa tudi o evropskih vrednotah, preganjanju kristjanov, organizacij, ki imajo družinska stališča in pobudi My Voice My Choice.

V drugem delu pa smo se dotaknili financiranja obrambne industrije, trdnosti zveze NATO, služenju vojaškega roka in razmeram v Sloveniji v času pred volitvami. Pa tudi o razmerah v Evropski ljudski stranki, posebej v odnosu do predsednice Evropske komisije, Ursule von der Leyen.

Zanašanje na ameriško podporo pri zagotavljanju varnosti se zdi vse manj zanesljivo. Verjamete, da je NATO kljub temu dovolj trden, da bi v primeru denimo ruskega napada na Narvo v Estoniji, ali kakšno obmejno mesto v Latviji, da bi, vključno z ZDA, odločno posredoval?

Matej Tonin o tem, kako trden je NATO pic.twitter.com/4VW8dwFbg6

— Spremljamo (@spremljamo_tw) February 9, 2026

Mislim, da ja. NATO je še vedno najbolj trdno zavezništvo, kjer velja princip vsi za enega, eden za vse.

Ko me kdo sprašuje, če je vredno plačevati 3,5 odstotke BDP za obrambo na zahtevo NATA, vsakemu odgovorim z avtomobilskim zavarovanjem. Morda kakšno leto prihraniš, če nimaš zavarovanja in se nič ne zgodi. Ko pa se, je cena lahko zelo visoka. NATO je za nas najboljša in najcenejša zavarovalna polica, tu ni kaj eksperimentirati.

Tudi v preteklosti je NATO že imel krize. Spomnimo se samo Francije, ki je imela vmes nek poseben status, potem se je vrnila. Do zdaj so se stvari vedno izšle in tudi tokrat mislim, da se bodo.

Mislim, da gre bolj za Trumpov pristop, s katerim je dosegel povišanje izdatkov za obrambo. Če ne bi rožljal, mislim, da ne bi prišlo do povišanja obrambnih zavez.

Lahko Evropa zagotovi, da sama poskrbi za evropski del dolžnosti do zveze NATO? Za lastno obrambo?

Matej Tonin: Evropa mora poskrbeti za lastno obrambo. pic.twitter.com/LFv167gGW8

— Spremljamo (@spremljamo_tw) February 9, 2026

Ne če lahko, mora.

Zadnja obrambno-varnostna strategija ZDA jasno sporoča, da je njihov fokus drugje. V Aziji, na Kitajskem. Od tam preti njihova najresnejša nevarnost in zato so Američani jasno povedali, da ne moremo več pričakovati, da bo 340 milijonov Američanov skrbelo za svojo varnost in varnost 450 milijonov Evropejcev, ki bi se morali braniti pred 140 milijoni Rusov.

Sporočilo Trumpove administracije je jasno. Za svojo varnost bomo morali poskrbeti. Kar smo zanemarili v preteklosti, bo treba zgraditi in dograditi.

To seveda ni mogoče čez noč. Evropa pa je že vzpostavila številne finančne in druge mehanizme, ki prispevajo k temu, da dogradimo zmogljivosti, kjer smo se do sedaj zanašali na Američane.

Na primer zaščita pred balističnimi raketami. Če Moskva izstreli raketo proti Parizu ta trenutek nimamo evropskih zmogljivosti, da to raketo prestrežemo. Imamo pa znanje in industrijo, ki je to sposobna dograditi in v nekem doglednem času lahko vzpostavimo avtonomnost in strateško neodvisnost Evrope.

Vas je presenetilo, da je Slovenija kot ena redkih evropskih držav ni vstopila v program SAFE za financiranje evropske obrambne industrije? Kako si to razlagate?

To me je presenetilo. Obžalujem. To bi bila velika priložnost za slovensko obrambno industrijo. Lahko bi bili junior partner pri številnih obrambnih projektih. Program SAFE je zasnovan tako, da lahko evropski denar po ugodnih obrestnih merah dobiš, če imaš partnerja iz druge države.

Slovenija bi bila tukaj naravni partner proizvajalcem vojaške in obrambne tehnologije. S svojimi nišnimi znanji bi to lepo dopolnjevali.

Vlada s to odločitvijo kaže, da ne mislimo resno participirati pri izgradnji evropske strateške avtonomije, kar je slabo in dolgoročno škodljivo.

Je uvedba obveznega služenja vojaškega roka dolgoročno rešitev za evropsko varnostno avtonomijo?

Matej Tonin: Služenje vojaškega roka je nuja, če želimo zagotoviti strateško rezervo. pic.twitter.com/O1oyKzLRt3

— Spremljamo (@spremljamo_tw) February 9, 2026

To je nuja. Brez obveznega služenja vojaškega roka ni več mogoče zgraditi strateške rezerve.

Vojna v Ukrajini je pokazala, da tehnologija lahko reši marsikatero vprašanje a na koncu vedno rabiš ljudi. V Sloveniji od leta 2003 ni več nabornikov. Ni več ljudi, ki bi bili seznanjeni z rokovanjem z vojaškim orožjem, tehnologijo, opremo. Brez tega ne moreš zgraditi strateške rezerve, če se karkoli zgodi v državi.

Danes ne moremo spraviti skupaj niti 30.000 do 35.000 pripadnikov strateške rezerve. Toliko ljudi je imela pod orožjem Slovenije leta 1991, ko smo branili našo samostojnost. Ni pa jih zato, ker ni generacij, ki bi odslužile vojaški rok in bile s tem seznanjene.

Hrvaška s tem že začenja, nekatere druge države prav tako. Nemčija na nekoliko bolj blag način. Ampak realnost bo verjetno pokazala, da če želimo izgraditi strateško rezervo, bo ponovna uvedba obveznega služenja vojaškega roka postala nuja.

Nova Slovenija je že nekaj mesecev pod vodstvom vašega tesnega kolega Jerneja Vrtovca. Kako ocenjujete malo manj kot pol leta njegovega vodenja stranke?

Navdušen sem. Počutim se kot tisti, malo starejši kmet, ki sedi na verandi, zadovoljen, ker je kmetijo pravočasno predal mlademu prevzemniku.  Lepo je videti, da »mladi prevzemnik« kmetijo lepo razvija. Zelo sem zadovoljen.

V političnem smislu realizira stvari, za katere sem si prizadeval. O skupni listi sem dolgo sanjal. Skupna lista NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča vzpostavlja pogoje za desnosredinsko vlado. To je prava smer. Brez močnega rezultata skupne liste, desnosredinske vlade ne bo.

Tudi teme, ki jih odpira stranka  NSi so prave. Na področju gospodarstva, zdravstva in vrednotnih vprašanj. Uživam v tem, kako kolegi vodijo stranko naprej.

Vam sestava skupne liste ni uspela. Kaj je bila tista ovira, ki jo je Vrtovec zdaj uspel premostiti?

Okoliščine so se spremenile. Konkurenca v političnem prostoru je postala še večja, še bolj intenzivna in zato so stranke bolj pripravljene na sodelovanje. Lažje je pozabit kakšen spor in razlike iz preteklosti.

Še enega mandata Golobove vlade si Slovenija ne more privoščiti. Zato moramo vsi skupaj vreči kakšne razlike čez ramo in iti skupaj naprej. Da se zgodijo spremembe 22. marca, ki jih vsi pričakujemo!

Spremljate dogajanje pred volitvami v Sloveniji?

Seveda spremljam. Ko si enkrat v teh vodah, si s tem zasvojen. Je pa drugače, če si na igrišču in neumorno tekaš za žogo ali pa če vse skupaj gledaš s tribune. In na tribuni seveda tudi malo pametuješ, kako bi kdo lahko drugače podal žogo.

Z zanimanjem še vedno spremljam slovensko notranjo politiko.

Pogrešanje »tekanje po zelenici« zdaj ko »gledate s tribune«?

Občasno. Vsak športnik, ko neha tekmovati, vedno še malo pogreša tekme. Tudi jaz to kdaj pogrešam. Ampak zdaj imam druge zadolžitve. Po najboljših močeh se trudim, da upravičim zaupanje ljudi, ki so me poslali v Bruselj.

Kaj vam je najbolj padlo v oči v predvolilni kampanji?

Matej Tonin o spremljanju volilne kampanje v Sloveniji. pic.twitter.com/c9gu9JozLk

— Spremljamo (@spremljamo_tw) February 9, 2026

Začela se je zelo zgodaj, je zelo agresivna in vsebuje ogromno lažnih novic. Dobesedno temelji na lažeh.

Frapiran sem, ko gledam predsednika vlade, ki dnevno spreminja mnenje, in kljub temu politično odnese celo kožo. Če bi kdorkoli na desni tako spreminjal stališča in s svojimi izjavami zavajal javnost, bi ga medijski svet že zdavnaj raztrgal.

KPK je pri Robertu Golobu ugotovila kršitev integritete. Golob kljub jasni obljubi ni odstopil. Kako to razumete?

Saj pravim, nad tem sem frapiran. Predsednik vlade že cel mandat eno govori, drugo pa dela. Saj sami veste, koliko stvari je bilo izrečenih tako, potem pa narejenih povsem drugače. To še zdaleč ni prva stvar.

Bolj me šokira to, da smo se vsi skupaj na to kar navadili. Imamo predsednika vlade, ki mu ne moremo zaupati in se na njegove besede ne moremo zanesti. Kar reče Robert Golob ne šteje nič.

Pred dnevi je presenetil predsednik kluba slovenskih podjetnikov, ki je z vulgarnimi SMS-sporočili iskal naslovnico, da pohvali Goloba. Na koncu mu je to spodneslo stolček. Kako razumete odziv podjetništva zoper Pečečnika in njegovo vlogo?

Najprej sem mislil, da je na delu umetna inteligenca, kakšen »deepfake«, ki so zdaj že zelo dodelani. Ko pa sem videl, da gre za resnično izjavo, sem bil zaprepaden. Po vsem tem, kar je podjetnikom naredila vlada Roberta Goloba, je bila to kaplja čez rob in reakcija njegovih kolegov mislim, da pove vse.

Evropska ljudska stranka je v Slovenijo podala misijo, ki je ugotovila precej demokratičnih deficitov. Ta teden je bilo znova v Sloveniji vodstvo EPP. Kaj so lahko odnesli od obiska?

Izkušnjo slovenske realnosti na licu mesta. Iz prve roke so lahko videli našo socialistično »pravljico«. Mislim, da so odšli z dobrimi informacijami in resnično zgodbo glede tega, da je demokracija v Sloveniji v nekaterih vidikih ogrožena.

Gre denimo za popolno politizacijo policije. NSi ima ovadene polovico poslanske skupine, ker so nadzirali delo Roberta Goloba in vrh slovenske policije. Parlamentarni nadzor nad delom policije in tajnih služb je temelj demokracije in tega, kar se dogaja v Sloveniji, evropski kolegi preprosto ne morejo razumeti. Da ne omenjam Tamare Vonta, ki po nareku Gibanja Svobode, izvaja politično inkvizicijo nad dvema opozicijskima strankama. To je preprosto neverjetno.

Pogovor se je sicer večinoma vrtel o drugih temah, predvsem izzivih EU – o izgradnji evropske strateške avtonomije, krepitvi gospodarskega modela, enotnem trgu. Da bo Evropa pripravljena na izzive, ki jo čakajo v prihodnosti.

Pričakujete, da bo sodelovanje na desno v nadaljevanju mandata lažje, kot je bilo do sedaj?

To je v EPP zdaj razrešeno. Tudi pri glasovanjih se to že vidi. Že na začetku tega mandata smo na srečanju vodstva v Stockholmu jasno povedali, da nas ne bo nihče izsiljeval in da bomo delovali na osnovi vsebine.

Matej Tonin o sodelovanju z desnimi političnimi skupinami v Evropskem parlamentu. pic.twitter.com/meUbHVAMYm

— Spremljamo (@spremljamo_tw) February 9, 2026

Tako lahko vidite, da pri nekaterih temah glasujemo skupaj z desnimi političnimi skupinami, drugje pa s socialisti in liberalci. Marsikaj nam dobro uspeva, včasih pa se znajo tudi socialisti in liberalci povezati s skrajno desnico, da nam kaj preprečijo.

Trenutna sestava parlamenta je bolj raznovrstna, kot je bila v preteklosti. Ni formalnih koalicij. Za vsako temo se sproti sestavljamo.

Za Ursulo von der Leyen so že štiri interpelacije. Vse je sicer prestala. Lahko s tem tempom zdrži do konca mandata?

Vprašanje je, kaj je alternativa. Nisem v vseh delih zadovoljen z njenim delom. Nekatere stvari dela fantastično, druge zelo slabo. Predvsem ji zamerim, da na področju krščansko-demokratskih vrednot ne zavzame odločnejše drže. LGBT ideologija in aktivizem levih  nevladnih organizacij so se zažrli v vsako poro EU in tukaj moramo postaviti jasne meje. Odgovor je zdrava pamet in vrnitev k izvornim vrednotam.

Sem pa realist. V tem trenutku potrebujemo delujočo EU in predvsem operativno Evropsko komisijo. Dokler ni alternative z izkazano politično večino, so nezaupnice nesmiselne. Doslej alternative Ursuli von der Leyen ni predstavil še nihče. In dokler ni alternative, so nezaupnice nesmiselne. Vse, kar lahko z njimi dosežemo je, da Evropo pahnemo v neko agonijo, od katere bomo imeli vsi samo škodo.

Kritiki Ursule von der Leyen naj torej pridejo z alternativno in potem se lahko pogovarjamo o tem.

Vaša kolega iz SDS, Branko Grims in Milan Zver nista glasovala proti nezaupnici Von der Leyenovi in sta zato zdaj sankcinirana. Kako razumete to sankcijo?

Mi smo najbolj odgovorna in največja politična skupina v Evropskem parlamentu in vodstvo je odločilo, da bo enostavno konec »freeriderstva«.

Freeriderstvo pomeni, da ko ti koristi vzameš prednosti, ki jih prinaša največja politična skupina. Ko pa ti kaj ni všeč, bi prepustil, da to rešujejo in pospravljajo drugi.

Kot skupina smo skupaj v dobrem in slabem. Če nisi pripravljen delati rednega dela in braniti morda neprijetnih, a ključni stvari, potem tudi ugodnosti ne moreš uživati.

Kolegi pa niso bili izključeni. Imajo samo določene omejitve, da ne morejo govoriti v imenu skupine, dobivati poročil in zasedati vodilnih mest, skratka nič pretresljivega.