Manfred Weber: Janševa vlada bi bila boljša za Slovenijo, obregnil se je tudi ob obtožbe zoper poslance NSi

10. 2. 2026, 11:08

4 minute branja
Deli

Obtožni predlog, ki ga je specializirano državno tožilstvo vložilo zoper tri poslance NSi odmeva tudi v Evropi. Danes se je oglasil predsednik največje politične skupine v Evropi, Manfred Weber in Evropsko komisijo pozval, naj preveri dvome glede spoštovanja vladavine prava v tem primeru, ki se sumljivo odvija tik pred parlamentarnimi volitvami.

Ob primerjavi situacije na Hrvaškem in v Sloveniji je ocenil, da bi bila Janševa vlada za Slovenijo boljša opcija. Odzvala se je tudi Evropska ljudska stranka

»Rad bi povedal, da se dogajajo preiskave v Sloveniji zoper moje kolege v Evropskem parlamentu. Proti NSi. Pred leti so opravili svoje delo v parlamentu, danes pa so preganjani. Sprašujem se, zakaj se to dogaja natanko 7 tednov pred volitvami. Na mizi so resna vprašanja glede vladavine prava v Sloveniji in Evropsko komisijo pozivam, da preuči zadevo,« je povedal predsednik Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber.

Evropska ljudska stranka je sredinska in največja skupina v Evropskem parlamentu, njene članice pa sta tudi SDS, NSi in SLS.

Weber se je odzval na informacijo, da je Specializirano državno tožilstvo je okrajno sodišče v Ljubljani vložilo obtožni predlog zoper tri sedanje in nekdanje člane parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) iz vrst opozicijske NSi: Janeza ŽakljaJerneja Vrtovca, Jožefa Horvata. Obtožni predlog se nanaša na nadzor, ki so ga kot člani Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb opravili na Generalni policijski upravi, kjer so preverjali, ali policija sledi določenim telefonskim številkam, med katerimi so bili tudi nekateri funkcionarji NSi.

Weber, ki je prejšnji teden Slovenijo tudi obiskal je jasen, da v Sloveniji poteka predvolilna kampanja, in v tej luči vidi tudi pregon kot obračunavanje z opozicijo.

Odzvali so se tudi v Evropki ljudski stranki, kjer opozarjajo, da “pregon opozicijskih poslancev iz Nove Slovenije vzbuja resno zaskrbljenost glede demokratičnih standardov in spoštovanja vladavine prva v Sloveniji.” Tudi v EPP so zapisali, da so opozicijski poslanci opravljali svoje delo, ko so preverjali, ali se nezakonito prisluškuje 15 posameznikom. “Poskusi kriminalizacije parlamentarnega nadzora predstavljajo nevaren precedens. Instrumentalizacija specializiranega državnega tožilstva tik pred volitvami pa zmanjšuje zaupanje javnosti v pravosodni sistem.” Zaključijo še, da se bo EPP vedno zavzemala demokratični nadzor s strani opozicije in temeljna načela vladavine prava.

Za Slovenijo bi bila boljša desna vlada

Podal je tudi oceno, da bi bila vlada Janeza Janše za Slovenijo boljša opcija. »Hrvaška je bila pred desetimi leti pol manj razvita kot Slovenija, danes pa je enako močna.« Zasluge je pripisal stabilni desno-sredinski vladi pod vodstvom Andreja Plenkovića iz HDZ, ki je prav tako del skupine EPP na eni, ter nestabilnostim in večinsko socialistični vladi, ki je v tem času vodila Slovenijo.

»Če me sprašujete, ali bi bila Janševa vlada boljša za Slovenijo je moj odgovor absolutni da. Bilo bi bolje za Slovenijo in Evropo, če bi bili skupaj s partnerji iz NSi znova v vladi,«  je še ocenil Weber.

Ne BDP na prebivalca, pač pa kupna moč

Weber se je sicer zmotil. Na obisku v Sloveniji so mu v SDS in NSi predstavili informacijo, ki je odjeknila prejšnji teden, da je hrvaška povprečna plača po kupni moči že presegla slovensko. Čeprav je nominalno sicer še vedno nižja, pa so nižje tudi cene, zaradi česar si lahko hrvaški potrošnik s povprečno hrvaško plačo na Hrvaškem privošči več kot povprečen slovenski potrošnik s povprečno slovensko plačo v Sloveniji.

A tudi pri BDP na prebivalca nam Hrvaška diha za ovratnik. Če je Slovenija od osamosvojitve večino časa držala prednost pred Hrvaško, se tudi ta v času vlade Roberta Goloba zmanjšuje. Leta 2014 je bil slovenski BDP na prebivalca 37.655 dolarjev, medtem ko je hrvaški znašal 27.077 dolarjev, kar je bilo približno 72 odstotkov slovenskega BDP na prebivalca oz približno 10.578 dolarjev manj.

Leta 2024 Je bil slovenski BDP na prebivalca 48.649 dolarjev, hrvaški pa 40.752 dolarjev. Razlika je padla pod 8.000 dolarjev (7897), hrvaški BDP na prebivalca pa je znašal že 84 odstotkov slovenskega.