Na vrhu Nata v Haagu je bila sprejeta zaveza o zvišanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP-ja do leta 2035, a premier Robert Golob poudarja, da ta za Slovenijo ni pravno zavezujoča. V oddaji Odmevi je pojasnil, da Slovenija ostaja zavezana že dogovorjenim ciljem – dvema odstotkoma BDP-ja letos in postopnemu dvigu na tri odstotke do leta 2030, kot določa resolucija Državnega zbora. “Nato deluje na podlagi soglasja, a njegovi sklepi niso pravno zavezujoči,” je dejal Golob, ki je na vrhu zagovarjal slovensko stališče.
Nekdanji veleposlanik pri Natu Erik Kopač v članku na RTV potrjuje, da zaveze Nata niso pravno zavezujoče, saj gre za politično-vojaško zavezništvo. Vendar opozarja, da neizpolnjevanje dogovorov slabi solidarnost in kredibilnost zavezništva ter posameznih članic. “Če zaveznica soglaša z nečim, nato pa tega ne izpolni, to šibi Nato,” pravi Kopač in Golobove izjave primerja z grožnjami Donalda Trumpa o neupoštevanju 5. člena Nata, ki določa kolektivno obrambo.
Kopač izpostavlja, da Slovenija še ni vzpostavila ključnih vojaških zmogljivosti, kot sta srednja bataljonska bojna skupina in srednji izvidniški bataljon, za katera se je zavezala Natu. Medtem ko nekatere članice, kot sta Velika Britanija in Španija, svoje zmogljivosti že imajo, Slovenija zaostaja, deloma zaradi premajhnih vlaganj v obrambo v zadnjih 20 letih. Golob sicer omenja varovalko – pregled zmogljivosti leta 2029, ki bi lahko zmanjšal potrebo po dvigu izdatkov. Kopač pa opozarja, da bi se ob zaostrenih varnostnih razmerah lahko izkazalo, da dva odstotka BDP-ja ne zadoščata, kar bi Slovenijo postavilo pred novo dilemo.
Sprejeti dogovor v Haagu tako za Slovenijo ostaja politična, ne pravna zaveza, a neizpolnjevanje dogovorjenih ciljev bi lahko vplivalo na njen položaj v zavezništvu.
Komentirajo lahko naročniki