Poznate tiste šale o tem, kako so se nekega podviga lotili Avstrijec, Italijan, Hrvat in Slovenec in potem slovenskega naroda sin vse konkurente užene v kozji rog in postane veliki zmagovalec?
No, tako ni, ko gre za to, koliko denarja Slovenc dobi na račun ob izplačani bruto plači. Finance so primerjale izkupiček ob isti bruto plači v Sloveniji, Hrvaški, Italiji in Avstriji. Ugotovile so, da največ neto izkupička v žepu ostane Hrvatom, najmanj pa ravno Slovencem. Razlika je še posebej opazna pri višjih bruto plačah, kar je konkurenčna prednost Hrvaške, ko gre za pridobivanje visoko usposobljenega kadra.
Ko pa gre za končni strošek delodajalca, torej bruto-bruto, pa so “najslabši” Italijani. Pri 1.500 evrih bruto plače je bruto/bruto strošek za delodajalca v Sloveniji okoli 1.760 evrov, italijanski 2.055, avstrijski 1.966 evrov, hrvaški pa “zgolj” 1.748 evrov.
Precej pa je razburkala nedavna propagandna objava Golobove Svobode, s katero se hvali z povprečnim dvigom bruto plač v času njegovega mandata. Na to se je cinično odzval tudi prejšnji predsednik vlade, Janez Janša :
— Andrej Štesl (@SteslAndrej) January 2, 2026
Ampak kleč je v podrobnostih – zaradi dviga davčnega primeža je med neto in bruto v tem obdobju padec s 65,21% na 62,75% od bruto, kar pomeni, da zdaj Slovenec od bruto plače prejme 2,5% manj kot pred Golobovimi dvigi davkov. Inflacija v tem obdobju pa je znašala približno +19 % celotnega dviga cen življenjskih potrebščin.
Rast davčnega primeža 2023-2026 je najvišja pri prejemnikih minimalne plače, in sicer s 37,2 % na 40,4 %. Pri prejemnikih povprečne plače naj bi se povečal za 2,8 odstotne točke, s 43,3 % na 46,1 %, pri prejemnikih 2-kratnika povprečne plače za 2 odstotni točki, z 48,1 % na 50,1 %.
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki