Finalno soočenje na TV SLO: vse drugo pomembnejše od tega, kako voditi Slovenijo v blaginjo

Televizija Slovenija je sinoči izvedla svoje zadnje soočenje pred nedeljskimi državnozborskimi volitvami. Povabili so 9 predsednikov političnih strank, od prvokategornikov do outsiderjev, kakršen je Karel Erjavec, stranki katerega je zadnja Mediana namerila 0,0 % podporo.

A pravila so pravila in v zagovor TV Slovenija povejmo, da so pri pripravi svojih soočenj ujetniki le-teh. Kar pa jih ne odvezuje od odgovornosti, da izberejo teme, ki so vsebinske in za prihodnost Slovenije resnično pomembne.

Čeprav je treba priznati, da je vsebinskih soočenj v tej kampanji do trenutka, ko so udarili prisluhi, bilo kar nekaj, bi od finalnega na nacionalki vendarle pričakovali, da se s predsedniki strank vsaj načelno dotakne najbolj perečih tem, ki po raziskavah tudi zanimajo največ ljudi: zdravstva, gospodarstva, glavnih vsebinskih prioritet posameznih strank in potez, ki se jih nameravajo najprej lotiti, če se po volitvah znajdejo na oblasti.

A o tem je bilo govora bore malo oziroma skoraj nič. Voditeljici sta od politikov zahtevali predvsem opredeljevanje do raznih konkretnih zadev, razpravo izven tega pa sta striktno omejevali. Na primer, prva tema so bili prisluhi ter posnetki, a seveda ponovno ne vsebinsko, temveč sta iskali opredeljevanje do “vmešavanja v volitve iz tujine”. Neglede na to, da smo takšnim vmešavanjem priča od nekdaj, začenši z najbolj razvpitim velikim pokom s Finske – oddajo Resnica o Patrii pred volitvami 2008.

Nato opredeljevanje do Irana, Izraela in “genocida v Gazi”, kot da bi bil na sodišču dokazano dejstvo. Ter nato nekritično enačenje ZDA in Rusije kot agresorja. Potem opredeljevanje do različnih vidikov slovenske kulture (dobro mišljeno, a slabo izvedeno). Nekaj kratkih vprašanj o stanovanjski politiki, rodnosti, prometu in podobno, z zahtevanimi kratkimi ali celo “da-ne” odgovori, pa tudi bizarni v smislu “ali bi šli v vlado z zanikovalci podnebnih sprememb” (ki jih med zbranimi ni bilo). Precej od tega je bilo dobro umerjeno na strune leve opcije, od opredeljevanja do Izraela, Gaze in ZDA naprej, kjer se ve, kdo ima širši množici sorodnejša stališča.

Na mestu so bila vprašanja o potencialnem povolilnem povezovanju, da si volivci lahko predstavljajo, kakšno morebitno vlado prinese njihov glas za posamezno stranko. Vprašanje, kakšen mandat jih čaka glede na kampanjo, je čista izguba časa, ki bi se ga dalo uporabiti za iskanje odgovorov o treh najnujnejših ukrepih, ki jih Slovenija potrebuje takoj, ter o takšnih, ki jih potrebuje na srednji in dolgi rok.

Ampak ne, vprašanja o vsebini, najsi tisti od prisluhov, do takšnih bolj programskih, so očitno v finišu kampanje iz mode. Kot da bi ljudem sporočali, naj se odločajo po drugih, bolj čustveno oz. odnosno naravnanih kriterijih.

Kako so se odrezali politiki

Kaj pa nastopi politikov? Janši se vidi, da mu je preobrat od vsebine k aferi s posnetki in prisluhi, kjer se večinski mediji (in leva politika) zanimajo zgolj za izvajalce in naročnike, ne pa na razgaljen modus operandi aktualne oblasti, težko padel. Do sedaj je namreč nadziral kampanjo in se držal v lepi prednosti, ki pa zdaj, ko mu je situacija spolzela iz rok, vidno kopni. Obenem so ga, kako bizarno, kot enega zadnjih aktivnih osamosvojiteljev obtožili veleizdaje države Slovenije, k nastanku katere je bistveno doprinesel.

Ravno nasprotno je Golob deloval precej manj živčno in napadalno od prejšnjih soočenj, sploh ponedeljkovega, ko je Janšo naskočil kot pobesnela čivava. Njemu pač porast podpore dobro dene, zadaj pa je bržkone tudi zadovoljstvo nad tako uspešno izvedenim spinom, kot mu je (s ključno pomočjo aktivistov in medijev) uspel pri zanj obremenilnih prisluhih in posnetkih.

Tretji na javnomnenjskih lestvicah, Jernej Vrtovec, še vedno deluje poln zagona in energije in nasploh nastopa prepričljivo, kar se pozna v vzponu trojčka NSi+SLS+Fokus na 10 odstotkov opredeljenih anketirancev. Tudi Anže Logar še vedno izstopa navzgor in je za njim nasploh zelo dobra kampanja. Tokrat se je z odličnim nastopom prebudil Vladimir Prebilič, pri prisluhih je znal opozoriti na bistvo in tudi sicer je deloval energično, konkretno in odločno, a zanj to zna biti prepozno, še posebej, če ga tudi na današnjem finalnem soočenju POP TV ne bo zraven. Kot celotno kampanjo je svoje odlično oddelal Luka Mesec, ki deluje že skoraj politični rutiner, medtem ko se je Matjaž Han izgubljal v svojem sivem povprečju. Miha Kordiš ni v ničemer presenetil niti povedal česa, kar od njega še nismo slišali in pričakovali, podobno predvidljiv je bil tudi Karel Erjavec.

Pod črto – finalno soočenje TV Slovenija razmerij med strankami ne bo spremenilo. A ker anketa Mediane (kot tudi nekatere druge), kažejo, da sta vodilni stranki vse bližje skupaj, na parlamentarnem pragu se krepi predvsem Resnica, povsem odpisan pa ni niti Prebilič, lahko volilni razplet krojijo že malenkostni premiki. Kljub temu kaže, da je desnosredinski pol še vedno v prednosti.

Več o morebitnih razpletih pa v popoldanskem finalnem uredniškem komentarju ter večernem Safariju special, kjer bosta Mirko Mayer in Peter Merše v živo pokomentirala še zadnje soočenje te volilne kampanje in podnjo potegnila črto.