Potem ko je vlada najprej z ugodno uredbo spodbujala lastnike nepremičnin, da so investirali v sončne elektrarne, je letos nenadoma obrnila ploščo in prelomila vse obljube, ki jih je dala, stroške pa prevalila na dobavitelje električne energije. Postavlja se vprašanje, kaj sploh preostane lastnikom sončnih elektrarn, ki so mislili, da imajo pogoje zagotovljene do izteka življenjske dobe elektrarne, po le dveh ali treh letih od investicije pa se razmere opazno spreminjajo.
Prej ali slej, tako ali drugače bodo morali investirati v baterijski hranilnik, vprašanje je samo, kdaj oziroma kako močno jih bodo pred tem še udarili kakšni stroški in kakšne subvencije lahko dobijo od države. Preverili smo, kaj ponujajo dobavitelji in kaj ponuja država.
Prelomljena obljuba
Slovenija je samo v letih 2023 in 2024 podvojila skupno inštalirano moč sončnih elektrarn. V želji po povečanju vlaganja lastnikov nepremičnin v zeleni prehod so lastnikom, ki so soglasja prejeli do konca leta 2023 in elektrarno postavili do konca leta 2024, omogočili, da lahko na letni ravni “netirajo” porabo električne energije svojega gospodinjstva: od energije, ki so jo prejeli iz omrežja, odštejejo energijo, ki jo je v omrežje oddala njihova sončna elektrarna, in plačajo zgolj razliko.
Že februarja 2024 je državni Borzen nato spremenil pravila za dobavitelje električne energije, s čimer dobaviteljem nastajajo milijonske izgube, lani približno 20 milijonov evrov, letos pa ocenjujejo, da bi izgube lahko narasle na 30 milijonov evrov. Izgube bodo sicer vsako leto višje, saj naraščajo sorazmerno z nihanjem trga in naraščanjem deleža sončnih elektrarn v proizvodnji električne energije. Obljubo, da bodo te izgube že lani pokrili iz skladov za obnovljive vire energije, pa je vlada letos prelomila.
Več podrobnosti o problematiki lahko preberete v že objavljenih prispevkih na to temo:
Bodo obrtniki s sončnimi elektrarnami ostali brez dobaviteljev električne energije?
Povračilo za gospodinjske odjemalce, teh je 80 %, je bilo sprva predvideno v Zakonu o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. Ta je trenutno še v pripravi, a je (neuradno na izrecno zahtevo premierja Roberta Goloba) iz njega že umaknjeno povračilo tudi za gospodinjske odjemalce. Uradno sicer na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo odgovarjajo, da je do umika prišlo »v okviru koalicijskega usklajevanja,« pri čemer dodajajo, da je predlog zakona še vedno v strokovni pripravi in usklajevanju, zato dodatnih podrobnosti zaenkrat ne komentirajo.
Dodatni stroški in odpovedi pogodb?
Dobavitelji električne energije so tako na nogah, saj ugodni pogoji, ki jih zagotavlja uredba lastnikom sončnih elektrarn po shemi samooskrbe, dobaviteljem predstavljajo izgubo.
Dobavitelji uradno sicer zagotavljajo, da zaenkrat pogojev za odjemalce ne bodo spreminjali, neuradno pa je vsaj eden od dobaviteljev že bil tik pred tem, da začne odpovedovati pogodbe lastnikom sončnih elektrarn, mnogi pa samo čakajo, kdo bo začel zaračunavati prvi.
Kaj torej preostane lastnikom sončnih elektrarn? Za komentar smo prosili dobavitelje električne energije. Uradno sicer dvigov stroškov (še) ne napoveduje nihče, tako ali drugače pa vsi želijo lastnike sončnih elektrarn prepričati v nakup baterijskega hranilnika, kar je edina resnično dolgoročna rešitev.
Brez odpovedi pogodb in napovedi višjih stroškov … zaenkrat
»V danih okoliščinah v Skupini GEN-I tudi v bodoče ohranjamo nespremenjene pogoje za uporabnike s sončnimi elektrarnami po starem net meteringu brez dodatnih stroškov,« je vse, kar sporočajo iz Gen-I, a tudi sporočila ostalih dobaviteljev niso dosti drugačna. Da odpoved pogodb v okviru obstoječe net metering sheme trenutno ni predvidena, sporočajo tudi iz NGEN. Pri SunContractu poudarjajo, da razmišljajo o dodani vrednosti in napredni tehnologiji, ki rešuje izzive brez dodatnih bremen.
Pri Petrolu zagotavljajo nespremenjene pogoje za tiste odjemalce, ki so sončno elektrarno kupili pri njih, glede vseh drugih pa, v kolikor država sistemsko ne uredi tega vprašanja, bodo »primorani razmisliti o prilagoditvi pogojev, da zagotovimo dolgoročno vzdržnost poslovanja«. Konkretnih odločitev glede tega še niso sprejeli tudi pri Energiji plus in ECE.
Če investirate v baterijski hranilnik, še naprej letni net metering, hranilnik lahko pri enem ponudniku celo najamete
Bolj ali manj vsi dobavitelji pa so jasni – tako ali drugače bo prej ali slej treba vključiti tudi baterijske hranilnike. Praktično vsi ponujajo in odjemalce vzpodbujajo, da se poslužijo rešitev s hranilnikom, »ki podpira stabilnost omrežja, pravično porazdelitev stroškov in vključevanje aktivnih uporabnikov«, denimo zapišejo pri NGEN. Čeprav gre za večjo investicijo na začetku, se bo ta sčasoma povrnila tudi na račun sprememb in nihanj na trgu, s čimer lastnik sončne elektrarne preide iz »odlaganja viškov v omrežje« v aktivnega upravljalca.
SunContract poudarja, da njihov pristop temelji na samooskrbnih skupnostih, ki »obstajajo že več kot sedem let, neodvisno od državnih uredb ali birokratskih omejitev«. Omogočajo tudi 15-minutno optimizacijo in aktivno zniževanje stroškov s pomočjo umetne inteligence. Ker prihodnost vidijo v baterijskih hranilnikih, odjemalcem ponujajo tudi možnost, da baterijski hranilnik najamejo pri njih, s čimer se izognejo visoki začetni investiciji. Če pa v baterijski hranilnik investirajo sami, lahko preidejo na novo uredbo o samooskrbi ali pa ohranijo sistem net meteringa in se izognejo dodatnim stroškom, »ki bodo lastnike sončnih elektrarn vključenih v staro shemo net meteringa slej ko prej doleteli, ne glede na to pri katerem dobavitelju elektrike so«, opozarjajo.
Pri ECE in Energiji plus odjemalce v investicijo v baterijski hranilnik spodbujajo z opcijo NET-MET, ki omogoča letni obračun za vse, ki pri njih kupijo baterijski hranilnik. »To dosežemo z ustreznim upravljanjem proizvodnje in porabe električne energije, kjer baterija z vmesnim shranjevanjem energije omogoča izkoriščanje cenejše elektrike tudi v času, ko je na urni ravni ta na trgu dražja,« so zapisali.
Petrol uvaja »mesečni finančni net metering, kjer se od stroška manjkov odšteje dobroimetje z naslova viškov proizvedene električne energije«. Kupcem, ki bi pri njih kupili sončno elektrarno in baterijski hranilnik, pa prav tako ponujajo letni net metering.
Posebej za nadgradnjo obstoječih elektrarn so pri NGEN pripravili ponudbo NGEN STAR LITE, ki vključuje baterijski hranilnik, hibridni razsmernik in pametni števec NGEN, ki omogoča pametno upravljanje energije s sistemom Synaptic, ki »omogoča večjo prilagodljivost omrežju in prispeva k njegovi stabilnosti«. Z NGEN financiranjem je, kot obljubljajo, cena brez DDV in montaže 2.990 evrov, možno pa je pridobiti tudi Borzenove subvencije do 40 % cene.
S porabo elektrike lahko celo zaslužite
SunContract izpostavlja še več inovativnih rešitev. Poleg razpolaganja z viški, ki jih uporabniki lahko delijo s komerkoli v Sloveniji, omogočajo upravljanje z energijo – s pomočjo umetne inteligence. »To pomeni, da se energija shrani, porabi ali prenese tja, kjer ima največjo vrednost, ne le za okolje, ampak tudi za denarnico uporabnika.«
Poleg dobroimetja v obliki bonus viškov izpostavljajo tudi napredne možnosti v času, ko so cene elektrike negativne, kar ne prinaša le prihrankov, ampak celo dodatne bonus viške. Od aprila namreč omogočajo storitev Vštekaj&prihrani, s čimer se uporabnik naroči na obveščanje o negativnih cenah elektrike na trgu. »Že dan vnaprej prejme obvestilo, kdaj se pričakujejo negativne cene, s čimer lahko pravočasno načrtuje svojo porabo in dodatno zmanjša stroške oz. ustvari bonus viške.« Tako je denimo polnjenje električnega avtomobila ne le zastonj, ampak ob tem uporabnik celo zasluži.
Subvencije, ki jih lahko pridobite od države, če investirate v baterijski hranilnik
Za občane in podjetja je že na voljo subvencija za baterijske hranilnike električne energije, ki jih dodajo obstoječi sončni elektrarni. Med upravičene stroške, ki se lahko krijejo s subvencijo, spadajo baterijski hranilnik, hibridni inverter, pripadajoče elektroinštalacije ter ostala potrebna gradbena oz. obrtniška dela potrebna za inštalacijo, subvencij pa ni mogoče koristiti za rabljene, pilotne ali prototipne naprave.
Skupno je na razpolago skoraj 17 milijonov evrov, posameznik pa lahko prejme največ 45 % vrednostni upravičenih stroškov naložbe oz. 225 evrov na kilovatno uro hranilnika. Skupni znesek de minimis pomoči, ki je lahko dodeljena enotnemu podjetju, ne sme presegati 300.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh let. Več podrobnosti pa najdete na strani Borzena.








Komentirajo lahko naročniki