V letih 2023 in 2024 je Slovenija več kot podvojila inštalirano moč sončnih elektrarn. Velika večina investitorjev je izkoristila shemo samooskrbe in s tem povezano možnost letnega net-meteringa, ki je odjemalcem omogočala letni obračun v omrežje oddane in porabljene električne energije. A po lani spremenjenih pravilih kar petini med njimi – obrtnikom in malim podjetjem grozi, da bi lahko ostali celo brez pravic, ki bi jim sicer pripadale do konca življenjske dobe njihove sončne elektrarne.
Po lani spremenjenih pravilih in vse bolj spremenljivih cenah na trgu električne energije, namreč odjemalci v shemi letnega net-meteringa dobaviteljem električne energije ustvarjajo vse večje izgube. Za lani so le te znašale skupaj okoli 20 milijonov evrov, za letos se ocenjuje, da bi lahko presegle celo 30 milijonov evrov. Ministrstvo je že pred dvema letoma napovedalo zakon, ki bi problem naslovil in bi moral biti sprejet že lani. Trenutni predlog zajema zgolj gospodinjstva in sploh še ni jasno kdaj in če sploh, bo sprejet. Stroški dobaviteljev medtem naraščajo. Po najbolj črnem scenariju pa bi lahko lastniki sončnih elektrarn ostali celo brez dobavitelja električne energije.
Velikonočni ponedeljek, 21. april. Med 13. in 14. uro znaša cena električne energije na borzi negativnih -37 €/MWh. To pomeni, da je tisti, ki je takrat električno energijo oddal v omrežje, za to moral plačati 37 evrov. Gre za sončno praznično popoldne, ko je proizvodnja električne energije iz sončnih elektrarn visoka, poraba pa nizka. Isti večer med 20. in 21. uro cena elektrike na trgu znaša 175 evrov na MWh. Sonce je zašlo, odjemalci pa potrebujejo elektriko. Poleti, ko je proizvodnja elektrike iz sonca najvišja, so ta dnevna nihanja cen lahko tudi višja. Dobaviteljem elektrike, ki od odjemalcev s sončnimi elektrarnami prevzemajo energijo, ko je proizvedejo več, kot jo porabijo in jo zagotavljajo takrat, ko je njihove elektrarne ne proizvajajo, je po nekaterih ocenah lani iz tega naslova nastalo skupaj za okoli 20 milijonov evrov izgub, letos pa ocenjujejo, da bi številka lahko celo presegla 30 milijonov.
Rešitev države za gospodinjstva, ne pa tudi za male poslovne odjemalce
Dobavitelji zato nestrpno pričakujejo zakonsko rešitev, ki jo je državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) Tina Seršen obljubila že za lani in bi morala začeti veljati z začetkom letošnjega leta. »Ministrstvo se zavezuje, da bo s prenovo zakonodaje na tem področju , ki je načrtovana v letu 2024, dopolnilo sistemsko ureditev na področju samooskrbe.« je zapisala v izjavi že 10. 1. 2023.
Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE-1) so na MOPE dali v javno obravnavo februarja letos, ni pa jasno, kdaj bi lahko bil sprejet. Na MOPE pravijo, da bo »kmalu poslan v medresorsko usklajevanje, nadaljnji postopki njegovega sprejemanja so odvisni od odločitev koalicije.« Predlog sicer predvideva povračilo stroškov dobaviteljev, ki so posledica razlik v ceni v omrežje oddane in iz omrežja prevzete električne energije teh odjemalcev, a le za gospodinjske odjemalce, ne pa tudi za poslovne.
Na ministrstvu (MOPE) utemeljujejo, da bi v primeru povračil stroškov za male poslovne odjemalce nastala »težava državne pomoči in trajanja priglasitve postopka, ki bi bil potreben, če bi povračila zajela tudi male poslovne odjemalce. Prav tako je profil rabe pri poslovnih odjemalcih drugačen kot pri gospodinjskih, zato ocenjujemo, da situacija ni primerljiva z gospodinjskimi odjemalci.« Stroški, ki so posledica razlik v ceni v omrežje oddane in iz omrežja prevzete električne energije 12.000 malih poslovnih odjemalcev bodo tudi po predlogu ZSROVE-1 ostali na plečih dobaviteljev električne energije in jim še naprej ustvarjali izgube.
Te so sicer manjše kot pri gospodinjstvih, saj poslovni odjemalci največ elektrike porabijo v času, ko je tudi proizvodnja iz sončnih elektrarn najvišja in večinoma tudi ne ustvarjajo presežkov proizvedene energije na letni ravni, nam zaupajo pri dobavitelju NGEN, ter ob tem dodajo: »Uredba je odjemalcem dala pravico do netiranja in dobavitelji moramo to spoštovati.«
Dobavitelji sicer iščejo različne načine, kako izgube iz tega naslova ublažiti. V NGEN s pomočjo naprednega sistema za upravljanje ter z velikimi baterijskimi hranilniki blažijo stroške teh bremen, a hkrati opozarjajo, da njihova investicija v baterijske hranilnike primarno ni bila namenjena temu. Tudi v Energiji plus priznavajo, da »dvig deleža sončnih elektrarn pomeni za dobavitelje električne energije bistveno zahtevnejše upravljanje,« in višje stroške, ki jih skušajo »kar najbolje obvladovati,« in iščejo dolgoročne rešitve, sprejemljive za dobavitelje in odjemalce. Podobno tudi v Gen-I. Nihče od dobaviteljev uradno tudi še ne zavrača malih poslovnih odjemalcev in ne napoveduje dodatnih obremenitev odjemalcev, s katerimi bi nastajajoče izgube pokrili.
Dolgoročna rešitev – baterije, črn scenarij – odpoved pogodb
Neuradno pa pri nekaterih dobaviteljih priznavajo, da čakajo na rešitev s strani države, saj je država s sistemom samooskrbe pravice podelila in problem ustvarila. Če rešitve ne bo kmalu oz. ne bo ustrezna, resno razmišljajo tudi o odpovedih pogodb ali zaračunavanju teh stroškov, priznavajo pa, da nihče ne želi biti prvi, ki bi najavil kaj takega. Po lanskem poskusu enega od dobaviteljev, da bi uvedel pavšalni strošek, s katerim bi pokril te stroške in doživel prepoved s strani Agencije za energijo, tudi ni jasno, v kolikšni meri bi bil ta korak pri poslovnih odjemalcih mogoč.
V danih razmerah tako vsi dobavitelji, s katerimi smo uspeli spregovoriti, kot realno dolgoročno rešitev vidijo vgradnjo baterijskih hranilnikov, a zaenkrat lahko o tem odjemalce le izobražujejo in jih k temu spodbujajo. Vgradnja baterijskega hranilnika namreč koristi tudi odjemalcu, saj zagotavlja elektriko tudi, če je v omrežju zmanjka in zmanjšuje strošek omrežnine, a hkrati začetna investicija vanj ni majhna, večina odjemalcev, ki predstavljajo ta problem, pa je v zadnjih treh letih že investirala v sončno elektrarno, brez podpor pa trenutno za mnoge to še niti ni ekonomično upravičeno.
Subvencijo za dograditev obstoječe sončne elektrarne z baterijskim hranilnikom trenutno lahko dobijo le gospodinjstva, poslovni odjemalci pa le v primeru izgradnje nove sončne elektrarne.
Brez sprememb na področju povračil stroškom dobaviteljem ali subvencij za izgradnjo baterijskih hranilnikov pa bi se v prihodnje po najbolj črnem scenariju lahko zgodilo tudi, da bodo mala podjetja, ki so investirala v sončno elektrarno, ostala brez dobavitelja elektrike in posledično brez pravic iz naslova samooskrbe. Pravice, ki jo je država podelila lastnikom sončnih elektrarn, stroške izvajanja pravice pa naložila kar dobaviteljem električne energije.
Komentirajo lahko naročniki