Pravna analiza, ki najbolj bremeni Roberta Goloba: lastniška struktura Gen-I naj bi bila že desetletje nezakonita. – Kdo je odškodninsko in kazensko odgovoren?

Naša analiza odpira resna vprašanja o zakonitosti upravljanja elektro trgovca Gen-I po letu 2016. Dokument, ki analizira družbeno pogodbo, lastniška razmerja in relevantne določbe Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), prihaja do zelo daljnosežnega sklepa: sedanja ureditev naj bi bila v nasprotju z zakonom, zato bi lahko bili nekateri temeljni mehanizmi upravljanja podjetja pravno nični.

To bi pomenilo, da ima država – prek družbe Gen energija – že po samem zakonu odločilen vpliv na Gen-I. Paritetni sistem upravljanja, ki je veljal po letu 2016, pa je pravno nevzdržen.

Naši sogovorniki ocenjujejo, da so na potezi državno pravobranilstvo, Komisija za preprečevanje korupcije in SDH, ki v imenu Republike Slovenije upravlja z državno naložbo v Gen energiji.

Krožna lastniška struktura

Analiza izhaja iz javno dostopnih podatkov, družbene pogodbe Gen-I in poslovnega registra. Ti kažejo na nenavadno lastniško strukturo:

• GEN energija, ki je v stoodstotni lasti države, ima 50-odstotni delež v GEN-I,
• drugi polovični lastnik GEN-I je GEN-EL,
• hkrati pa ima GEN-I 50-odstotni delež v GEN-EL.

Gre torej za tako imenovano krožno (cirkularno) kapitalsko povezavo, v kateri podjetji delno posedujeta druga drugo.

Takšna struktura je bila leta 2016 zasnovana tako, da naj bi v Gen-I obstajalo paritetno upravljanje: dva družbenika z enakimi pravicami, brez možnosti, da bi eden prevladal nad drugim. To potrjujejo tudi določbe družbene pogodbe.

Po teh pravilih imata oba družbenika enake osnovne vložke, dobiček se deli po načelu 50 proti 50. Tudi nadzorni svet je sestavljen paritetno – vsak družbenik imenuje po dva člana.

Toda prav v tem naj bi se po mnenju pravnikov skrival ključni problem.

Kršitev 554. člena zakona ZGD-1

Ključna pravna norma, na katero se opira analiza, je 554. člen ZGD-1, ki ureja položaj medsebojno povezanih družb.

Ta člen določa, da v primeru, ko dve družbi nista v razmerju odvisnosti, vendar imata medsebojne kapitalske deleže, lahko vsaka od njiju uresničuje glasovalne pravice v drugi družbi največ do četrtine vseh deležev.

Namen te določbe je preprečiti položaj, v katerem bi se vodstva medsebojno povezanih družb izognila nadzoru lastnikov. Pri krožnih kapitalskih povezavah namreč obstaja nevarnost, da bi se poslovodstva obeh družb medsebojno utrjevala na položajih.

Pravno mnenje poudarja, da je ta določba kogentne narave, kar pomeni, da je obvezna in je ni mogoče izključiti z drugačno družbeno pogodbo.

Po tej razlagi torej družbeniki ne morejo veljavno določiti drugačnega sistema glasovanja, če je ta v nasprotju z zakonom.

Glasovalne pravice omejene na 25 %

Če se 554. člen ZGD-1 uporabi za razmerje med Gen-I in Gen-EL, nastane bistvena sprememba pri glasovalnih pravicah.

Gen-EL sicer formalno ima 50-odstotni delež v Gen-I, vendar lahko po zakonu iz tega deleža uresničuje glasovalne pravice le do 25 odstotkov vseh deležev.

Preostalih 25 odstotkov glasov naj bi po zakonu “mirovalo” in se pri odločanju ne bi smelo upoštevati.

To pomeni, da je na skupščini Gen-I dejansko na voljo le 75 odstotkov glasov. Od teh pa jih ima Gen energija kar 50, kar predstavlja približno dve tretjini vseh razpoložljivih glasov.

Po tej logiki ima torej Gen energija trajni strukturni večinski položaj v Gen-I.

Država bi morala obvladovati GEN-I

Iz tega izhaja ključni zaključek pravne analize: po veljavnem pravu bi morala Gen energija – in posredno Republika Slovenija – obvladovati Gen-I kot odvisno družbo.

Takšen položaj bi državi omogočal:

• imenovanje in razreševanje poslovodstva z navadno večino,
• učinkovit nadzor nad poslovanjem,
• uveljavljanje pravil, ki veljajo za odvisne družbe v skupinah podjetij.

Toda v praksi je stanje drugačno.

Družbena pogodba Gen-I izrecno določa, da podjetja ne sme obvladovati noben posamezni družbenik, kar pomeni, da je bila struktura zasnovana tako, da preprečuje prevlado države.

Poleg tega je Gen energija v letnem poročilu za leto 2024 sama zapisala, da Gen-I ne obvladuje več, temveč ga obravnava kot kapitalsko naložbo oziroma “joint venture” podjetje skupnega podviga.

Državni Gen-I “ugrabljen” s strani vodstva družbe

Analiza opozarja na še eno posebnost: v takšni strukturi bi se lahko zgodilo, da “de facto” državnega Gen-I dejansko ne obvladuje nobeden od lastnikov, temveč predvsem vodstvo družbe.

Ker ima Gen-I 50-odstotni delež v družbi Gen-EL, lahko vodstvo Gen-I posredno vpliva tudi na glasovanje tega podjetja na svoji lastni skupščini.

To ustvarja položaj, ki ga pravna teorija označuje kot “osamosvojitev poslovodstva” – torej situacijo, v kateri se vodstva podjetij izognejo učinkovitemu nadzoru lastnikov.

Prav takšne situacije želi preprečiti zakon.

Posledice: ničnost odločitev, odškodninska in kazenska odgovornost

Če je 554. člen res kogentna norma, ima to še eno pomembno posledico.

Določbe družbene pogodbe, ki Gen-EL omogočajo glasovanje z več kot 25 odstotki deležev ali vzpostavljajo popolno pariteto med družbenikoma, bi bile lahko nične v delu, ki presega zakonsko omejitev.

To bi lahko veljalo zlasti za:

• določbo o upravljanju brez možnosti prevlade posameznega družbenika,
• pravila o paritetnem sestavljanju nadzornega sveta,
• vsak sistem glasovanja, ki Gen-EL omogoča več kot četrtino glasov.

Po obligacijskem pravu je namreč pravni posel, ki nasprotuje prisilnim predpisom, praviloma ničen. Ničnost pogodbe pa, za razliko od njene izpodbojnosti, tudi nima absolutnega zastaralnega roka

Če bi se takšna interpretacija potrdila, bi to lahko pomenilo, da bi morala država nad Gen-I ves čas izvajati večinski nadzor, številne odločitve na skupščinah pa bi lahko postale predmet pravnih sporov.

Našo analizo si lahko v celoti prenesete in preberete na tej povezavi – Pravna analiza Gen-I